Učiteljica matematike in fizike, dobrih dvajset let vegetarijanka, ki tu in tam še poje kakšen kos sira, in učiteljica zdravega načina življenja. Med našim obiskom nam je prijazno postregla z doma pečenimi žemljicami, bučkami v solati in izjemno okusno vegansko torto. Za pripravo kakovostne in okusne hrane res ni treba komplicirati, pravi Suzana, a pove tudi, da je o tem, da je zdrava hrana lahko tudi okusna, najteže prepričati predvsem otroke in moške. 

Njen mož občasno še je meso, a si ga mora pač pripraviti sam. Tudi kakšen piknik z mesom še imajo pri Plutovih, saj Suzana noče nikomur vsiljevati svojega načina prehranjevanja. Je pa prepričana, da je informacij o tem, zakaj je brezmesna prehrana v resnici bolj zdrava, že dovolj. Le odločiti se je treba.

Za nasvet jo sprašujejo tudi zdravnik

Na Dolenjskem v bistvu ni prav lahko biti vegetarijanec, ampak Suzane, ki živi v Šentjerneju, nihče več ne vpraša, ali se res počuti dobro, ker ne je mesa. Ne vprašajo je zato, ker je videti odlično. Raje jo vprašajo za kakšen nasvet. Tudi zdravniki, ki so imeli nekoč z njo precej dela, saj so ji še pred tridesetim letom diagnosticirali kar tri avtoimunske bolezni. »V prvih desetletjih življenja so mi veliko pomenili videz, kako me sprejema okolica, statusni simboli. Vse to me je privedlo v potrošniško vedenje, posledica pa je bila bolezen.«

Takrat se je odločila, da noče operacije, zato pa je temeljito spremenila življenje. Hrana je bila le del, čeprav pomemben, te spremembe. Brez zdravega čustvovanja in odnosov ti še tako zdravo prehranjevanje prav nič ne pomaga, je prepričana vedno nasmejana Suzana. Pove pa tudi, da njena zgodba ni recept kar za vsakogar.

Dolgo je bila učiteljica matematike in fizike v osnovni in srednji šoli, pred nekaj leti se je odločila za drugačno pot in zdaj uči, kot pravi, obrobne skupine, kot so na primer Romi in zaporniki na Dobu, ob tem pa med drugim predava o ekoloških čistilih, kompostiranju, ekološki pridelavi hrane, prehranskih zamenjavah za tako imenovane bele smrti, nakaljevanju žit in semen, žitaricah in stročnicah v zdravi prehrani, pripravi zdravih sladic, pa o vegetarijanstvu kot načinu življenja. Pripravlja tudi dobro obiskane kuharske delavnice, pogosto v novomeški Čajarni Stari most, zbirališču enako mislečih, kjer je mogoče tudi kupiti zdrave in ekološko pridelane sestavine oziroma izdelke.

Za zdravje v šolskih kuhinjah

 Suzana Plut zadnja leta pogosto gostuje tudi po šolah in vrtcih ter poučuje tako učence kot učitelje, pa tudi osebje v tamkajšnjih kuhinjah. Za dobro sodelovanje pohvali tudi Komunalo Novo mesto, ki je pomagala z lesenimi zabojniki za kompostnike. Zanimanje je veliko, jo veseli, njeni načrti pa so še veliki. »Nisem se še razlezla kot plesen,« pravi v smehu.

Veseli jo, da se za prednosti vegetarijanske prehrane zelo zanimajo najstnice, pa tudi osebje v šolskih kuhinjah, ampak kot rečeno – najtrši oreh so otroci in moški. Visokoprocesirana hrana nam je z ojačevalci vsilila okuse, zaradi česar se nam zdijo zdrava osnovna živila, kot so repa, zelje, stročnice in podobno, pravzaprav neokusne. A je Suzana vztrajna. Z začimbami je mogoče delati čudeže, je prepričana, bi pa z miz slovenskih domov in gostiln takoj odstranila solnice, morda tudi poprnice. »Dobro pripravljena hrana ne potrebuje dodatnega soljenja niti popranja,« je prepričana. Sama obožuje začinjeno hrano, a so vse vrste čilija bolj zdrave in tudi okusnejše, je prepričana. Na predavanjih, pravi, so poslušalci navadno prav začudeni, ko jim pove, da že z dvema kosoma kupljenega kruha zadostimo dnevni potrebi po soli.

---

Več preberite v tiskani izdaji revije Jana (št. 36. izid: 4.9.2012).

---