Ponoči so jih okradli, pa ne le to, sta prepričana Buttonova, vlomilci so jih najprej omamili z uspavalnim plinom, potem pa v miru prebrskali hišo. Dobrodošli v klubu zaplinjenih okradencev. Če ta seveda sploh obstaja, nekateri namreč trdijo, da je omamljanje s plinom preprosto nemogoče in da gre pri stvari morda le za primer masovne histerije.

Najpogostejše žrtve zaplinjevalskih tatov so počitnikarji v prikolicah in avtodomih. Takole nekako naj bi šlo, vlomilci skozi ključavnico, priprto okno ali pa prezračevalni sistem vpihajo uspavalni plin, ko se (speči) turisti onesvestijo, pa vstopijo in v miru vse prebrskajo in pokradejo. Žrtve se zbudijo z glavobolom, pekočim grlom, včasih jim je tudi slabo.

Zaplinjevalci najraje pustošijo po francoski obali, ampak nikar se ne počutite preveč varne, selijo se tudi v Španijo in Italijo, udarili so že tudi pri nas – 1. septembra je Dnevnik poročal o desetih oškodovancih, ki so prišli na tekmovanje v motokrosu pri Slovenskih Konjicah, pa so jih v kampu ob progi ponoči omamili in okradli. Bili so nenavadno izbirčni tatovi, jemali so le gotovino, telefone in kartice so pa pustili. In očitno so imeli oko za modo, enega od tatov je zamikal še par športnih copat, pa je odnesel še te.

Teorija o zaplinjevalcih ima drobno napakico (ali dve): še nikoli niso nikjer prijeli nobenega. Policija dvomi o njihovem obstoju. Strokovnjaki pravijo, da plin, s katerim bi lahko brez nevarnosti omamili ljudi, ne obstaja. Uspavalni plini obstajajo, to že, a za zaplinjenje celotne vile, kot je bilo pri dirkaču Buttonu, bi potrebovali tovornjak plina. Ki povrhu sploh ni poceni. Kopico tatov s plinskimi maskami in plinsko cisterno bi pa nedvomno kdo opazil?

Članek v celoti preberite v Zarji št. 12, 8.9.2015