Z njimi se mastijo sedaj že kar razširjena družina, gasilci in nekaj starejših sosedov. Fani ima tri otroke, sedem vnukov in šest pravnukov, zato lačnih ust nikoli ne zmanjka. Zaupala nam je recept in nekaj skrivnosti, kako narediti prave, odlične krofe.

K Fani so se odpravili seveda na torek, ko je na vrsti peka krofov in je sicer nihče ne sme motiti. Za nas je tokrat naredila izjemo, za kar smo ji nadvse hvaležni. Kadar peče krofe, je namreč popolnoma skoncentrirana. Obiski so nezaželeni, saj se testo lahko hitro »prehladi« in potem krofi ne uspejo. Ko smo jo obiskali mi, je bilo še posebej napeto. Dan prej nam je potožila, da jo lovi viroza in upa, da ne bo obležala, med 12. in 14. uro pa so za nameček še napovedali odklop elektrike. A Fani se ni vdala: je pač testo zamesila že ob petih zjutraj, virozi pa se ni pustila.

Za krofe le sveže in preizkušeno. V otroštvu krofov niso poznali. »Takrat ni bilo denarja, skromno smo živeli, živil ni bilo na voljo in naše mame so jih raje uporabile koristneje kot za sladice,« je povedala Fani.  Najbrž je tudi zato peka krofov zanjo postala izziv. »Nisem imela posebnega recepta, z izkušnjami sem ga sama izoblikovala. Malo sem poizkušala, improvizirala in s časom je nastal najprimernejši.« Priznala je, da se še vedno kdaj zgodi, da krofi ne uspejo najbolje. Še posebej tvegano je, kadar zamenja katero izmed sestavin, ki ni preizkušena. »Vse sestavine,  vključno s posodo in priborom, ki ju uporabljamo pri pripravi, morajo biti segrete na sobno temperaturo. Zato vse že zvečer zložim iz predalov in hladilnika. Priporočam, da se za krofe uporablja sveža domača jajca, ki so bolj rumena, zato so tudi krofi lepše obarvani. Obvezna je bela moka, jaz jo uporabljam iz enega od domačih mlinov, mleko po polnomastno, saj ga imamo doma.«

Več v Zarji št. 5, 2. 2. 2016