V šolo pripelje tudi telička

Čas branja 3 min.

V šolo pripelje tudi telička

Katja Božič

11. 11. 2014, 08.10

Posodobljeno

09. 08. 2017 · 09:57

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

Univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike Tamara Urbančič iz bližine Ilirske Bistrice si življenja drugje kot na kmetiji, kjer prideluje svojo ekološko hrano in je obkrožena z naravo ter živalmi, ne zna niti predstavljati.

Ko je pred leti začelo prihajati na ogled njihove kmetije vedno več otrok, je spoznala, kako zelo potrebujejo stik z živalmi. »Podeželje se prazni, marsikdo v teh krajih nima niti kokoši več,« razlaga, kako se je domislila kmetijskega krožka, ki ga danes vodi kar na štirih osnovnih šolah v ilirskobistriški in pivški občini. Zanimanje otrok za delo na ekovrtovih in z živalmi je vsako leto večje.

Ko je po četrti porodniški v domačem kraju iskala zaposlitev za nekaj ur na teden, se je domislila, da bi na eni od bližnjih osnovnih šol lahko vodila kmetijski krožek. »Toda takrat, leta 2008, je bil razvoj hipermarketov tu naokoli prav v največjem vzponu. Kmetijstvo ni bilo cenjeno, nihče ni prav veliko dal na lokalno hrano, zato mi je bilo kar malce nerodno s predlogom stopiti k ravnateljici Osnovne šole Dragotina Ketteja Ester Juriševič. Ampak ona je zelo odprt človek in je predlog sprejela.« Sredstva za delo si je morala poiskati sama. Obrnila se je na LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. V njeni zamisli so prepoznali priložnost, prijavili projekt Ozaveščanje mladih o ekokmetijstvu in zdravi prehrani ter dobili sredstva. »Ta projekt je trajal eno leto, potem sem se prijavila še na dva, zadnji dve leti pa sem bila zaposlena pri projektu uvajanja lokalne hrane v šole, ki se zdaj končuje,« razlaga, kako ji uspe dobiti sredstva za izvajanje krožka, ki je danes že tako priljubljen, da so ga starši otrok, ki ga obiskujejo, pripravljeni tudi plačati. Začela je na dveh osnovnih šolah, danes imajo svoje ekovrtove na štirih, na eni tudi kokošnjak s kokošmi, pred mesecem pa je začela s svojim programom še na srednji gozdarski šoli v Postojni. »Prijavilo se je petnajst dijakov, izmed vseh dejavnosti, ki bi jih lahko počeli, so izbrali izdelovanje kokošnjakov in zajčnikov. Fantje so doma s kmetij in kot kaže, takšno delo pogrešajo.«

Obdelovanje ekovrtov in pridelava semen. Delo v kmetijskih krožkih je razdelila v več sklopov. Glavna dejavnost je obdelovanje šolskih ekovrtov, vzgoja sadik in pridelava semen. »Lani smo vzgojili ogromno semen, skoraj kilogram repe, dva litra pastinaka, dvesto gramov zelja, pol litra solate … Osemenili smo vse kapusnice, radič, gorčico, peteršilj, zeleno blitvo, rdečo peso, skratka vse, kar smo posadili na vrtu, tako da so otroci lahko videli, kako se rastlina spreminja in kako naredi seme. Otroci na vrtu zelo radi delajo, kaže, da prav potrebujejo fizično delo. Zanimivo je, da so sicer najbolj problematični otroci na vrtu pravi biseri. Odvečno energijo usmerijo v zemljo, delo jih umiri. Veseli so, ko vidijo konkretne rezultate.« Ker vse obdelujejo ekološko, je na vrtovih polno življenja in otroci zvedavo opazujejo še stonoge, gliste, hroščke …

Preberite še

· Trajnost

Sedaj je pravi čas za razmislek o ugodnem ogrevanju doma

»Vse, kar pridelamo, uporabimo – del v šoli, kjer se učimo uporabe zelenjave, saj otroci dostikrat ne znajo niti krompirja pravilno očistiti. Del pridelkov odnesejo domov, manjši del pa prodamo na tržnicah, v glavnem v Ilirski Bistrici, čeprav smo bili letos tudi na Dnevih podeželja v Ljubljani, tam smo prodajali česen, čebulo pa zdravilna zelišča, in na največjem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.« Tamara se ob svojem delu, ki se je iz sprva treh ur na teden precej razširilo, ves čas izobražuje. Med drugim je opravila tečaj o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi, pa tečaj izdelave mil, pred tremi leti je opravila tudi pedagoško-andragoško izobraževanje, da lahko poučuje izbirne predmete iz kmetijstva. »Spremljam tudi vse trende s področja biodinamike in permakulture. Naši vrtovi so delno permakulturno urejeni – delamo zastirke, svoj kompost, pri sajenju upoštevamo dobre in slabe sosede, pa uporabo metuljnic v kolobarju.«

Domače živali v šoli. Veliko veselje v kmetijske krožke prinašajo domače živali, ki jih Tamara večkrat na leto pripelje kar v šolo. »Pred veliko nočjo si otroci po navadi zaželijo piščančke, ki jim jih prinesem iz valilnice in jih vzamejo domov. Zanje potem lepo skrbijo in po kakšnem letu ali dveh se radi pohvalijo, kako jim njihova kokoška nese jajca. Od doma prinesem zajčke, vsako leto ovčerejce povprašam, ali imajo kakšno jagnje, ki ga je mama zavrnila, in potem za tega jagenjčka skrbijo moji otroci ter ga hranijo po steklenički, če je treba.