Pexels

Karmen Gajšek, ki je aktivna tudi pod imenom Kje so tiste rožice, te dni pripravlja 2. divji festival – vseslovenski FesDivjal – festival divje hrane 2023 – na Kozjanskem. Dogodek, ki se bo odvijal med 15. in 17. septembrom, odpira ogromno zakladnico znanja in veščin, ki bodo na voljo udeležencem, velik nabor vrhunske kulinarike iz divjih rastlin in drugih sonaravnih vsebin. Izkušena zeliščarka tudi sicer vabi ljudi na pot prvinskega znanja samooskrbe. Kako dobro poznate svoj bližnji travnik in koristne rastline, ki se nam ponujajo na njem? Karmen nam je predstavila nekaj takšnih, ki imajo prav posebne moči. Če jih ne poznate dovolj dobro, da bi jih lahko varno nabirali, je morda obisk bližajočega se festivala divje hrane točno tisto, kar potrebujete.

Divji luk za dobro prebavo

»Pripadnic iz družine lukovk ne najdemo le na njivi v obliki čebule, česna, pora. Če pogledamo v divjino, tam rastejo predniki naše gojene zelenjave, ki so običajno zaradi manj ugodnih rastnih razmer bogatejši z zaščitnimi in drugimi koristnimi snovmi. Spomladi v gozdovih kraljuje čemaž, poleti in jeseni pa je najbolj razširjen t. i. divji luk, kamor sodi precej rastlinskih vrst. Učinkovine, ki jih najdemo v lukih, slovijo po pospeševanju prebave, razkuževanju prebavnih in sečnih poti, po protiparazitnem učinku ter krepitvi srca in ožilja. V tem času nabiramo le zgornje dele rastlin – cvetoče glavice, ki jih lahko narežemo, prepražimo kot čebulo, pojemo sveže ..., čebulico pa pustimo v tleh, da omogočimo nadaljnjo rast rastline. Nabiramo le tam, kjer je rastišče luka veliko, in vzamemo le toliko, kolikor potrebujemo zase – v skladu z nabiralniškimi načeli varovanja narave.«

Materina dušica pomirja tako in drugače

»Materina dušica je divja sorodnica vrtnega timijana, ki s svojimi omamno dišečimi eteričnimi olji preseneča na sprehodih po travnikih, pašnikih in na robu gozdov. Objame nas kot mati, vonj pa spomni na sladko dobrohotnost. Nič čudnega, da smo jih nadeli tako lepo ime. Gre za ustnatico, ki ima sloves pomembne užitne in zdravilne rastline. Znan je njen pomirjevalni učinek na človeka, umirja tudi kašelj, krepi dihala, želodec, učinkuje protibakterijsko in protiglivično; pomagala naj bi tudi pri sproščanju mišičnih krčev, blažila menstrualne težave, celo olajšala porod. Veliko je starih zapisov in tudi novih raziskovanj, ki obravnavajo, cenijo in priporočajo materino dušico v obliki sveže rastline, čajnih pripravkov, kot začimbo ali kot del jedi po lastnem navdihu.«

Mehki osat in abeceda vitaminov 

»Toje edini od osatov, ki ne pika oziroma pika toliko, da človek to preprosto prenese. Gre za pomemben vir divje zelenjave, ki se običajno zelo pogosto razrašča po malo vlažnejših travnikih. Rastlina je sicer tudi pomembna hrana za čebele, čmrlje; za človeka pa vir zelenjave, ki je uporaben kot blitva in špinača. Na drobno narezane liste mehkega osata lahko vključimo v kakršne koli zelenjavne, kašnate ali krompirjeve jedi. Nekoč so z njim radi hranili prašiče in zajce, vendar je tudi za človeka zelo dober vir hranilnih snovi. Osati naj bi bili bogati s cinkom in manganom, ali kot je rad rekel Cortese (Dario, avtor številnih knjig o divji hrani, op. a.): 'V njih se skriva cela abeceda vitaminov.' Pa tudi grenčine, ki spodbujajo prebavni sistem.«

 Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 33, 12. avgust, 2023.

revija Jana