V Izobraževalnem centru Eksena v sodelovanju z istoimenskim društvom že od leta 2016 izvajajo nepridobitni človekoljubni projekt Stop obrekovanju. Prepričani so, da je obrekovanje oblika nestrpnosti in agresije, ki ni dovolj prepoznana, ima pa lahko resne posledice tako za posameznika kot za družbo.

V sodobnem svetu dobiva obrekovanje z novimi mediji nove razsežnosti, na svetovnem spletu je opazen porast obrekovanja, sovražnega govora in lažnih novic, ki so prav tako vrsta obrekovanja. Zato so pri Ekseni naslovili na Organizacijo združenih narodov formalno pobudo za razglasitev svetovnega dneva stop obrekovanju. Pogovarjali smo se z Nejcem Jelenom in Ajdo Bezenšek Špetič, ki vodita projekt.

 Zakaj pravite, da je obrekovanje nezadostno priznana oblika nestrpnosti?

Ajda: Problem je, ker je stopnja zavedanja na tej ravni, da je obrekovanje pač nekaj vsakdanjega, neizogibnega, malenkostnega in nič kaj škodljivega.

Nejc: Tako kot je bilo nekoč normalno in prav, da ženske nimajo volilne pravice, tako je danes odnos do obrekovanja veliko preveč sprejemljiv. Kot ljudje in družba moramo dojeti, da je obrekovanje resna oblika nestrpnosti in destruktivne agresije, do katere je treba razviti ničelno toleranco.

Lahko naštejeta nekaj primerov takšnega obrekovanja v zadnjem času, ki se ne bi smeli zgoditi?

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

Nejc: Nobeno obrekovanje ne bi smelo biti sprejemljivo in nobeno obrekovanje ni upravičeno.

Ajda: Ker je obrekovanje nekaj splošno prisotnega in vsakdanjega, bralce spodbujava, naj pomislijo na zadnje govorice, ki so jih slišali o tretji osebi, in razmislijo o možnih negativnih posledicah. Obrekovanje ni nedolžno dejanje, ampak zelo škodljivo za vsakega posameznika.

Celoten članek si lahko preberete v 18. številki revije Zarja. (30. 4. 2018)