Tole je najbolj točen princ doslej: tretji otrok princa Williama in vojvodinje Catherine se je rodil točno takrat, kot so napovedali, 23. aprila. In samo sedem ur po rojstvu skoraj štirikilogramskega fantka je njegova mamica odskakljala domov. V čem je njena skrivnost? No, malce že slutimo. In smo vam pripravljeni izdati skrivnost hitrega poroda brez bolečin.

Hvala bogu, si je bržkone mislil John Loughrey, ko so prejšnji ponedeljek oznanili rojstvo novega princa, tretjega otroka princa Williama in vojvodinje Catherine. Hvala bogu, kajti možakar, fanatičen privrženec princese Diane, je pred bolnišnico St. Mary's v pričakovanju kraljevskega rojstva taboril celih petnajst dni. Kar ni hec pri triinšestdesetih. Pred bolnišnico je dočakal tudi rojstvi prvih dveh otrok, Georgea in Charlotte, a še nikoli ni čakal tako dolgo. V bolnišnici so mu dovolili, da se je kdaj oprhal, in mu zjutraj dostavili ovseno kašo, v zameno pa je v prostem času – in tega je imel veliko – skočil po opravkih za kakšnega bolnika. Rekel je, da se že veseli domače postelje. Rojstvo bo proslavil, je napovedal, z ocvrtim krompirčkom, ribo in šampanjcem. In ja, če bomo kdaj pričakovali četrtega otroka, lahko absolutno računamo nanj, da bo spet pred porodnišnico.

Trije zgubani prstki. Tole lahko že zdaj povemo o mladem princu: fant je točen – čeprav je bil pričakovani datum poroda skrivnost, kot vedno doslej,  so novinarji nekako izračunali, da naj bi se otrok rodil 23. aprila. In se je res. Minuto čez enajsto dopoldne po britanskem času – ali uro več po našem. Za Slovence skoraj točno opoldne, tako rekoč. Britanci so navdušeni – otrok se je rodil prav na praznik zavetnika Anglije sv. Jurija, tistega, ki je ubil zmaja. Lahko britanski novorojenček sploh začne življenje bolj domoljubno?

Malo pred šesto zjutraj je William pripeljal svojo ženo v bolnišnico, zdrav in skoraj štiri kilograme težak fantek se je rodil minuto čez enajsto, ob enih so javnosti oznanili njegovo rojstvo – protokol nalaga, da morajo o rojstvu pred vsemi obvestiti kraljico, šele potem lahko novico sporočijo sorodnikom, prijateljem in javnosti.

Kraljico, ki je rekla, da je »navdušena«, so okrog treh opazili, ko je šla – dva dni po svojem 92. rojstnem dnevu – jahat v windsorski park, okrog porodnišnice pa se je potikala njena dvojnica.

Malo  čez četrto je princ William nekam odbrzel in pred tem obljubil, da bo »čez minutko nazaj«. V resnici je trajalo kakšne pol ure, a vrnil se je s starejšima otrokoma, ki sta prišla pozdravit bratca. Štiriletni George je bil še v šolski uniformi in je bil videti vdan v usodo – konec koncev je dal to skozi že pri sestrinem rojstvu –, dveletna Charlotte je pa prijazno mahala firbcem pred bolnišnico. Na stopnicah se je obrnila in še enkrat pomahala. Princeska od glave do pete.

Ooooh, je vzdihnila množica.

Ob šestih popoldne sta William in Catherine belo štručko predstavila javnosti. Tako kot starejša bratec in sestrica pred njim je prinček ves cirkus sladko prespal, so pa opazili, da je pomigal »s tremi zgubanimi prstki«.

Ooooh!

Potem so se odpeljali domov v Kensingtonsko palačo. William je vozil. Vzhičeni narod je šel žurat. Stolpi so se obarvali modro – fantek je! – mornarica je na krovu neke ladje izpisala magično besedo »boy«, fantek.

Peti v vrsti za britanski prestol, ki najverjetneje ne bo nikoli kralj, kraljičin šesti pravnuk, je bil uradno še vedno brez imena. V stavnicah je bilo na prvem mestu ime Arthur.

Dan pozneje so v londonskem Towru izstrelili salvo iz 62 topov. Kot pač naredi nacija, kadar se ji rodi princ.

Kako ji to uspe? Medtem ko je ljudstvo nestrpno čakalo, da izve ime – no, imena – novega princa, so se tabloidi zabavali z reševanjem uganke, ki ji ni videti odgovora: Kako ji to uspe? Kako lahko vojvodinja Kate tako hitro rodi in samo nekaj ur po porodu zapusti porodnišnico vsa brhka, sveža in cvetoča? Ženske, ki so že rodile, tega ne morejo razumeti.

Tule je statistika, ki jo potrebujete: prvorojenec George se je rodil deset ur in pol po tistem, ko je vojvodinja prišla v porodnišnico, domov sta šla naslednji dan. Drugorojenka Charlotte je pribrzela v dveh urah in pol (in šla z mamico še isti dan domov, manj kot deset ur po rojstvu). Tretji otrok se je rojeval pet ur in ga je mama odnesla domov samo sedem ur po porodu! Res se jim mudi.

Preberite še ...

· Zanimivosti

(EKSKLUZIVNO) Luka Založnik, pričevalec iz afere Dars: Rok Snežič mi je narekoval, Feštajn pa je snemal

No, vojvodinjin urejeni videz se da zlahka pojasniti: videli so, kako sta se v porodnišnico izmuznili njena frizerka in stilistka s polnim naročjem oblačil. Preostalo je bolj zapleteno. Strokovnjaki so pojasnjevali, da je pač pri vsaki ženski drugače, da pa se navadno drugi otrok rodi hitreje kot prvi. In da gre mama, če je vse v redu in če ima doma zagotovljeno primerno oskrbo, seveda lahko takoj po porodu domov.

Ni pomagalo. Ženskam je še vedno nekaj smrdelo. Kaj je vojvodinjina skrivnost? In je znova zakrožila teorija, ki se je pritajeno smukala okrog že po prvih dveh porodih, le da je tokrat glasnejša in odločneje izražena. Magična beseda je hypnobirthing, porod s hipnozo.

Seveda o tem samo ugibajo – kar se je dogajalo v porodni sobi, ko je vojvodinja rojevala, je ostalo med tistimi štirimi stenami, a trditve, da se je Kate zatekla k hipnozi, so po tretjem porodu vse glasnejše. Prednost te metode je, da je porod krajši in manj boleč. Manj je zapletov in manj carskih rezov.

Ah, so razočarano rekle Slovenke, saj to pa vendar ni nič novega. In imajo absolutno prav, pri nas je to metodo že pred petimi desetletji uspešno uporabljal dr. Marjan Pajntar v kranjski porodnišnici. Prvi porod pod hipnozo je izvedel leta 1962 v jeseniški bolnišnici, v sedemdesetih pa je v Kranju s pomočjo hipnoze rodilo od 500 do 600 žensk na leto, to je desetina vseh porodnic. Potem je metoda malce utonila v pozabo.

»Pri nas se je pred štiridesetimi leti veliko zdravnikov učilo hipnoze,« je v nekem intervjuju povedal zdaj že upokojeni dr. Pajntar. »Zdaj se tega v porodnišnicah več ne počne, ker je bdeti ob porodnici in čakati na rojstvo preveč zamudno, veliko lažje je dati porodnici protibolečinsko injekcijo. Težava pri hipnozi je tudi, da pri močnih popadkih drži dvajset minut, nato pa jo je treba spet poglobiti. Včasih so bili zdravniki med porodom nenehno ob porodnici in ji pomagali s hipnozo, jo pomirjali, zdaj za to nihče nima časa.«

Dobra novica je, da se porod s hipnozo vrača. In da ne potrebujete nujno zdravnika, obstajajo tečaji in zgoščenke, ki vas naučijo prave tehnike. Kate je metodi nehote verjetno naredila veliko reklamo. Če je dobro za vojvodinjo, bo zame tudi, si bo bržkone rekla marsikatera bodoča mama. Mimogrede, metodo rojevanja s hipnozo naj bi pri rojstvu svojih dvojčkov uporabila tudi Angelina Jolie. A tudi ona noče nič povedati.

Hočemo ime. Ko sta se rodila George in dve leti pozneje Charlotte, so njuni imeni objavili dva dni po rojstvu. In smo tako povsem upravičeno pričakovali, da bomo v sredo izvedeli ime malega princa. Pa se ni zgodilo. William je novinarjem rekel, da bodo izvedeli »ob pravem času«. V četrtek se je v stavnicah na prvo mesto prebilo ime Alexander. V petek, štiri dni po rojstvu, smo končno izvedeli ime: Louis Arthur Charles. Dobili smo torej Ludvika.

Zdaj so pred najljubšo družino kraljestva tedni in tedni napornih proslav: 29. aprila sta William in Catherine proslavila sedmo obletnico poroke. Morda sta celo imela kaj časa drug za drugega, saj je princ poročal, da mali kar pridno spi. Drugega maja bo princeska Charlotte praznovala tretji rojstni dan. Devetnajstega maja se poroči princ Harry. 

Zarja št. 18, 30.4.2018