Revija Zarja

Pozdravljeni, na počitnicah imam enajstletnega vnuka, ki od vsega najbolj obožuje krompir. Najraje ima kajpak ocvrtega, kot vsi otroci. Tudi z možem sva prava krompirjevca in ga uživava vsak dan, vendar se zaradi zdravstvenih težav izogibava cvrtju. Zdaj, ko je tu vnuk, ga pripravljam tudi na druge načine, predvsem v obliki cmokov in njokov, na pomfrit pa ga raje peljeva v gostilno. Pri tem nimam dobrega občutka, a preprosto ne vem, kako naj se tega lotim doma, da bo greh čim manjši. Želim si, da bi otrok jedel zdravo, po drugi strani preprosto ni srečen s krompirjem v oblicah ali krompirjevo solato. Imate kakšen nasvet zame?

Babica Ivanka

Slovenci smo res ljubitelji krompirja, podobno kot naši severni sosedje. Marsikdo si brez krompirja sploh ne predstavlja kosila, pogosto pa je na krožniku tudi dvakrat na dan. Pravijo, da sta krompir in meso obvezen obrok za vse, ki so fizično aktivni, po drugi strani pa ste bržčas sami že ugotovili, kako se počutite po zaužitem krožniku pečenke in praženega krompirja …

Je krompir težka hrana? Sama po sebi ne, če krompir pripravljamo na pravi način. Najbolje ga je vsekakor uživati sveže pripravljenega in ga kombinirati s solato in zelenjavno prilogo. V tem primeru nas ne bo obtežil. Če mu dodamo še nekaj začimb, pa bo še lažji za prebavo. Pomembno je tudi, s kakšno maščobo ga pripravimo. Rafinirana olja, kot so sončnično, repično in podobno, s katerim marsikdo pripravlja krompir, prav tako pripomorejo k temu, da se po jedi počutimo zaspani in brez energije, tudi če ob njem ne jemo težke beljakovinske hrane. Lahkotna krompirjeva jed je prav tista, ki nam običajno najmanj tekne, to je v oblicah kuhan krompir. Z njo težko prepričamo otroka, ki je navajen ocvrtega krompirčka, čipsa in podobne visoko predelane hrane iz krompirja.

Na visokih obratih zaradi krompirja? Krompir, pripravljen po okusu otrok, pa je precej kriv, da so otroci čedalje bolj divji, nemirni, da se težko koncentrirajo. Pa ni kriv krompir sam po sebi, temveč visoka stopnja predelave. Krompir že tako vsebuje veliko energije, ki poživlja in daje krila. To včasih potrebujemo, a nikakor ne ob sodobni prehrani, ki temelji prav na takšnih živilih. Še večja težava nastane, ko krompir pogrevamo, cvremo, ga uživamo v napačnih kombinacijah. Poživljajoča energija se v vseh teh primerih spremeni v lenobno, zaspano, apatično. Črnogledno nas takšna hrana spreminja prav v ljudi, ki jih želi sodobna družba … In če k temu dodamo še malce stereotipnega razmišljanja: Slovenci, pa tudi naši severni sosedje, ne veljamo za prav topel, odprt narod. Je morda za to krivo tudi to, da zaužijemo toliko »hladnega« krompirja? Krompir namreč raste pod zemljo, ob tem pa mu velik del energije odvzamemo še z napačno pripravo. Vsekakor so naši zahodni sosedje, ki krompirja pojedo znatno manj, precej drugačnega temperamenta. Morda prav zato, ker pri njih prehrana temelji na živilih, polnih sonca (denimo paradižnik, oljčno olje, testenine).

Kaj pa pogrevanje krompirja? To je kontroverzna tema, ob kateri se križajo nasprotujoča si mnenja. A če začnemo pri temeljih in se pri tem ozremo na zakladnico znanja, ki jo skriva ajurveda, to ni priporočljivo. Ne velja pa samo za krompir. Če želimo s hrano v telo vnašati ljubezen, ravnovesje, svetlobo in krepiti zdravje, pogrevanje hrane na splošno ni priporočljivo. Krompir je kuhan v dvajsetih minutah, zakaj bi ga torej pogrevali? Gostilničarji bodo bržčas zmajevali z glavo, saj se večina krompirjevih jedi pripravi iz vnaprej kuhanega, kar jim olajša delovni proces. Ne moremo pa zgolj zaradi tega sprejeti argument, da bi enako počeli doma. Pogret krompir obteži prebavila, ob tem pa še tvegamo zastrupitev. Ste vedeli, da se na krompirju, ki ga shranimo in nato pogrevamo, lahko hitro naselijo mikrobi, pri čemer so pravzaprav najbolj strupeni njihovi izločki, ki jih s ponovnim pogrevanjem ne uničimo? Hladen oziroma pogret krompir ima samo eno prednost – vsebuje rezistenten škrob, ki naj bi hranil dobre bakterije v črevesju. A za te lahko poskrbimo tudi na številne druge načine in ne nujno s postano in pogreto hrano.

Škodljivi solanin. Te dni nas je krompir večina že izkopala, in če je bila bera dobra, smo srečni. Včasih bi to pomenilo, da leto dni ne bomo trpeli lakote. Krompir je prav zdaj, ko je svež, najboljši, saj je čvrst, sočen, okusen in vsebuje manj škroba kot pozneje. Kljub temu vsega ne zaužijemo poleti in jeseni. Kdor ga ima precej, za skladiščenje potrebuje ustrezno klet, ki je dovolj hladna in temna. Sicer krompir hitro postane zelen, s tem pa se v njem poveča delež škodljivega solanina. Takšen krompir zavržemo. Težava pa niso le zeleni predeli, temveč tudi kaleči krompir, v katerem je prav tako veliko solanina. Spomladi, ko krompir začne kaliti, se mu je bolje odpovedati in takrat raje posegati po drugi hrani. Pomlad nam vsako leto ponudi veliko možnosti in res ni treba, da bi naša prehrana tudi takrat temeljila na krompirju.

Kaj namesto ocvrtega krompirčka? A vrnimo se k vašemu vprašanju, kako pripraviti krompir za vnuka, ki prisega na slavno francosko različico, ki jo sami neradi pripravljate doma. Na žalost je takšen krompirček najslabša možnost, posebno če jo zaužijemo v gostilni. V gostinskih obratih večinoma počnejo vse, čemur se vi doma poskušate izogniti. Ocvrt krompir se pripravlja iz vnaprej ocvrtega krompirja, ki se ga nato le še docvre, pogosto iz globoko zamrznjenega krompirja, iz krompirja, pridelanega konvencionalno (z uporabo pesticidov, umetnih gnojil …), nato pa se ocvre v poceni olju, ki ima pravzaprav več skupnega s plastiko kot z naravo. Za piko na i je soljen z do potankosti prečiščeno soljo in pogosto serviran s kečapom, ki je prava sladkorna bomba.

Tudi sama se pogosto sprašujem, kdaj smo toliko zašli, da prav takšno hrano postrežemo otrokom? Težko boste našli lokal, v katerem na otroškem meniju ne bo prav ocvrtega krompirčka. Zakaj tako podcenjujemo otroke? Kot da ne bi mogli izbrati ničesar drugega z jedilnega lista? Pri čemer je vsaka druga jed na njem manj sporna od opevanega krompirčka.

Seveda se vsi strinjamo, da je slasten. Ko je moja hči pri dveh letih na zabavi prvič pokusila tako pripravljen krompir (prijateljica ga je ocvrla na ekološko pridelani kokosovi maščobi), je takoj rekla, da bi še »piškotkov«. To so bile njene prve besede po zaužitem. Ocvrt krompirček je ni spominjal na krompir, ki ga je bila vajena (v sicer drugih oblikah), temveč na – sladico.

Če želite otroka razveseliti, mu zato krompirček raje ocvrite sami, na kakovostni maščobi. Če takšnega jemo samo včasih, to res ne bo takšen problem. Obstajajo pa triki, kako ponarediti ocvrt krompirček …

Ponarejen ocvrti krompirček

Če krompir skuhamo v oblicah (skupaj z olupki), ima ta znatno nižji glikemični indeks in ohrani več vitalnih snovi. Tri četrt kuhan krompir olupimo in narežemo, nato pa ga popečemo na znatno manj maščobe v ponvi, da se na njem naredi hrustljava skorjica. Solimo čisto na koncu, najbolje s slanico, saj tako uporabimo manj soli, občutimo pa je dovolj, ker ostane na površini krompirja. To pa še ni vse. Kot natančno opisujemo v knjigi Zdravilna moč začimb za otroke, se pravi trik skriva v začimbah. Te po svojih zdravilnih močeh neredko prekašajo celo moči nekaterih zdravil, vsekakor pa otroka majhni ščepci varujejo pred tisoč in eno tegobo. Marsikdo ima pomisleke glede uporabe začimb pri otrocih, a so te v resnici zelo varne, še več, so zelo priporočljive. V nasprotju s številnimi zdravilnimi rastlinami (pa tudi zdravili sodobne medicine) niso strupene, tudi če bi jih uporabili večjo količino, vsekakor pa z njimi pri otrocih ne pretiravamo. V knjigi je tudi poglavje, v katerem natančno opisujemo primerne količine glede na otrokovo starost. 

V knjigi, ki jo lahko prelistate na shop.zazdravje.net, je tudi bogat del z recepti, v katerem boste našli natančne napotke, kako otroka pripraviti, da bo od danes na jutri sploh pripravljen uživati začimbe, če jih doslej ni poznal. Izbrali smo jedi, ki jih imajo otroci najraje, od ocvrtega krompirčka, pice, sladoleda, torte, bolonjske omake, mesnih kroglic, paštete do domače nutele in še in še. Če začimbe vmešamo v hrano, ki jo ima otrok rad, je namreč precej bolj gotovo, da jo bo pojedel, z njo pa tudi začimbe … Tako preprosto je to. Malo čaranja in konec koncev imajo otroci radi čarovnije.

Revija Zarja

Recept za pomfrit, ki ne zamasti

(iz knjige Zdravilna moč začimb za otroke)

Felix

Za 4 osebe potrebujemo:

1 kg neolupljenega krompirja
2 žlički kurkume
1 žličko koriandrovih semen
1 žlička kumine
1 žličko šetraja
3 lovorove liste
3 žlice gija (ali druge maščobe, npr. kokosovo olje)
sol

Krompir na tri četrt skuhamo v oblicah, ga olupimo in narežemo. V možnarju stremo koriander, kumino in šetraj. Na maščobi segrejemo kurkumo, dodamo lovorove liste in strte začimbe. Ko zadišijo, dodamo narezan krompir in ga temeljito premešamo, da se oprime začimb. Solimo, ko je že pečen.

Postrežemo s svežo solato, če otroku ta ne tekne, pa s paradižnikovo omako. Tudi zanjo boste recept našli v omenjeni knjigi. V njej prav tako ne manjka začimb, manjka pa sladkor! Paradižnikova omaka, pripravljena z začimbami, je odličen vir antioksidantov, prav na račun začimb. Origano, bazilika in timijan se uvrščajo med najmočnejše antioksidante na planetu!

Revija Zarja

Druge krompirjeve jedi. Krompirjeva solata je sprejemljiva jed, ko je sveža, pripravljena s kakovostnimi, najbolje hladno stiskanimi olji in veliko merico začimb. Zakaj te toliko poudarjamo pri krompirju? Kot sem že omenila, je krompir hladen, saj zraste pod zemljo. Manjka mu sonca in toplote, zato lahko to pomanjkljivost odpravimo prav z dodatkom začimb, ki so prava zakladnica energije svetlobe in toplote.

Revija Zarja

Enako velja za njoke, pripravljajte jih sveže, iz krompirja, ki ste ga skuhali v ta namen. Če naredimo testo iz še toplega krompirja in ga takoj skuhamo, bo to manjši greh, kot če jih skuhamo jutri iz ostankov današnjega pireja.

Ponaredki krompirja. Vsi vemo, da lahko v krompirjev pire vmešamo marsikaj, pa bo otroku še vedno teknil, če smo le dovolj premeteni pri ustreznih razmerjih teh dodatkov. Ker svojega vnuka najbolje poznate vi, boste to morali preceniti sami. Si je pa dobro zapomniti, da lahko delež krompirja nadomestite z bučkami, bučami, korenčkom, pečeno zeleno ali koromačem, če naštejem le nekaj možnosti. Predlog, kako se tega lotiti z dodatkom začimb, je v omenjeni knjigi skrit pod naslovom Krompirjev pire z zelenjavo pod krinko.

Kar zadeva ocvrt krompirček, pa se mi zdi posebej posrečena pečena zelena. Marsikdo jo pozna zgolj kot dodatek h goveji juhi, a v resnici je kuhana še najmanj okusna. Poskusite pečeno v ponvi na malo maščobe, je zelo hitro pripravljena. Če jo vnuku vmešate med pečen krompir, je najbrž sploh ne bo opazil. Je presenetljivo podobne konsistence, pa tudi okusa. Tudi sami si jo lahko večkrat privoščite, saj je odlično dietno živilo.

Revija Zarja

Spomladi, ko bo krompir začel kaliti, pa lahko kot nadomestek uporabite tudi jesenske buče (npr. muškatno, hokaido, maslenko …). Vse odlično teknejo kot nadomestek krompirjevega pireja, saj so podobno kot krompir bogate s škrobom, poleg tega pa živahne rumeno oranžne barve in polne sonca, ki nam ga v zimskih dneh tako manjka. Najslajši pire dobimo iz opečenih koščkov buč, ki jih nato skuhamo v čisto malo vode. Z dodatkom smetane, gija, parmezana, ingverja in limonine lupinice je takšen pire prava poslastica.

Ščepec začimb vsak dan odžene vse težave stran. Krompirju se najbrž ne boste odpovedali ne vi ne vaš vnuk, zato naj za konec omenimo še nekaj glavnih začimb, ki jih najpogosteje uporabimo v kombinaciji z njim.

Kurkuma in koriander: Kurkuma je obvezen dodatek vsem živilom, bogatim z ogljikovimi hidrati, predvsem krompirju, testeninam in rižu, saj omogoča lažjo presnovo škrobov. Več o izjemnih zdravilnih močeh kurkume sem zapisala v članku, ki ga lahko preberete v prejšnji številki revije Zarja.

Najbolje jo je uporabiti v kombinaciji s koriandrom, saj obe začimbi spodbujata nastajanja prebavnih encimov, olajšata delo trebušni slinavki in upočasnita prehod sladkorja v kri. Kurkuma deluje protivnetno, protialergijsko, niža krvni sladkor. Zaradi žareče rumene barva je dodatna vaba za otroke.

Muškatni orešček: Uporabite ga za lažjo prebavo maščob, denimo v krompirjevem pireju. Že najmanjša količina muškatnega oreščka v ustih sproža protibakterijsko delovanje in ščiti zobe. Lahko ga uporabite tudi v kombinaciji s koriandrovimi semeni, ki prav tako ščitijo zobe, olajšajo prebavo in so ob vsem tem še izjemno okusna. Poskusite pražena in sveže zdrobljena in občutili boste noto vsaj petih drugih začimb. Prav zato so tako močna tudi po zdravilnem delovanju.

Rožmarin: S svojim močnim protivnetnim delovanjem med drugim pomaga preprečevati astmo, seneni nahod in kašelj. To začimbo bomo otrokom zlahka »prodali«, saj se odlično poda k številnih jedem, ki jih imajo otroci radi, npr. k pečenemu krompirju, paradižnikovi omaki, domačim paštetam …

Prebavo krompirja z več različnimi mehanizmi podpirajo še kumina, lovorjevi listi, šetraj, peteršilj, poper in mnogo drugih, o katerih si lahko več preberete v knjigah Ščepec rešitve in Ščepec védenja.

Z njimi krompirjeve jedi ne bodo le bolj zdrave, temveč v resnici – še boljše! Poskusite.

Objavljeno v Zarji št. 33, 14. 8. 2018.