Živimo v zares pasjih časih. Pasja populacija izjemno hitro raste, menda že celo hitreje kot človeška. Po tragediji Baričevič je naša javnost razdeljena na ljubitelje in na sovražnike psov. Prvi, ki so se sami oklicali za »ozaveščene« državljane, pišejo peticije in zbirajo podpise proti novemu zakonu o zaščiti živali, ki naj bi naredil vsaj malo reda pri stalnem povečevanju in vzgoji hitro rastoče pasje civilizacije, drugi, nekoliko manj organizirani, pa si želijo zakona o zaščiti ljudi pred pasjim terorjem. Kateri imajo bolj prav?

V vseh pogledih, še najbolj seveda v političnem, je perverzna nadaljevanka Baričevič v Sloveniji zasejala obilico nestrpnosti in strahu tako do psov in njihovih lastnikov, ti pa se bojijo državljanov, ki pasjih ljubljenčkov nimajo ali jih nočejo imeti in zahtevajo več pravic zase.

Mnenja nekoliko manj organiziranega pola pasjemrznikov so najopaznejša na raznih tekaških in družinskih spletnih forumih, na katerih se pritožujejo nad terorjem, ki ga nad njimi izvajajo pasjeljubci. Še najmanj, kar zahtevajo, je pravica do nemotenega sprehoda ali teka po mestnih parkih in sprehajališčih ter pravica do tega, da jim ni treba ves čas paziti, da ne bodo stopili v preštevilne pasje iztrebke, ki jih puščajo za sabo hišni ljubljenčki. Neposrednih konfrontacij ni, ker si mnogi zaradi strahu pred psom njihovega lastnika ne upajo nahruliti sredi parka, v katerem jih je napadel sicer »vedno prijazen in igriv psiček, ki nikoli nikomur nič ne stori«.

Dober zakon, slabi skrbniki. Po mnenju mnogih je pasja ureditev predvsem v mestih katastrofalno slaba in kar kliče k novi. Že zakon, ki dovoljuje do pet odraslih živali na stanovanjsko enoto, je v konkretnih zgodbah, ko si toliko psov omislita na primer samo dva stanovalca v bloku, lahko sila neprijeten za preostale. Kaj meni o tem, ali psi v takšnem številu ne pomenijo prevelike grožnje za ljudi v mestih in naseljih, smo povprašali predsednika kinološkega društva Pes sledar iz Grosupljega Branka Puša. »Lastniki psov bi se morali zavedati, da vsi ljudje okoli nas niso ljubitelji živali, kaj šele psov, in da s svojim neodgovornim vedenjem, ko ne pobirajo iztrebkov in puščajo, da njihovi ljubljenčki tekajo brez povodca, da so nevzgojeni in da ovohavajo druge ljudi, ta odnos samo poslabšujejo. Sicer pa je zakon dober, z nekaterimi popravki in dopolnili bi bil optimalen, le da ga nihče ne spoštuje. In zato so taki ljudje in njihovi psi velika grožnja za okolico.«

Več v Jani št.8, 23.10.2010