Do štorkelj Slovenci gojimo prav posebno ljubezen. So verjetno prve ptice, ki jih spoznajo otroci, najpogosteje z zgodbico o tem, kako so jih prinesle njihovim staršem. O njih obstaja veliko pesmi, poznamo pa tudi nekaj resničnih zgodb o štorkljah na naših tleh. Mnoge med njimi so res ganljive. Ker se bliža čas, ko bodo priletele iz toplih krajev, že z nestrpnostjo opazujemo, ali se bosta vrnila tudi Zuri in Fortuna ter druge, ki vsako leto znova polepšajo slovenske kraje, kjer gnezdijo.

Bela štorklja že stoletja biva v človekovi bližini ter je postala simbol soodvisnosti človeka in narave, so prepričani mladi ornitologi Slovenije. Velika bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgimi rdečimi nogami in kljunom ima v naši deželi prav posebno mesto. Najdemo jo v več krajih po Sloveniji, a z enim se lahko še posebej pohvalimo. Prekmurska vas Velika Polana je bila leta 1999 razglašena za evropsko vas štorkelj. Velika in Mala Polana imata skupno devet štorkljinih gnezd. Ta so predvsem na električnih drogovih po vasi, saj so te elegantne ptice vajene ljudi, če ne kar vezane nanje. Gnezdijo namreč le v bližini hiš. Med travniškimi opravili štorklje sledijo ljudem, saj se pri tem razkriva njihova hrana. Tamkajšnji prebivalci so nadvse ponosni na sožitje med pticami, naravo in človekom.  Miško Kranjec je svojo rojstno Veliko Polano opisoval kot vasico, obdano z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in s štorkljinimi gnezdi. Tamkajšnje štorklje pa se od drugih, ki bivajo po Sloveniji, ločijo še po nečem: v povprečju imajo tri mladiče, kar je več od siceršnjega povprečja pri nas. Predvidevajo, da bi bile lahko razlog za to idealne razmere, ki jih omogočajo ekstenzivni travniki, kjer se štorklje prehranjujejo.

Tam, kjer živijo štorklje … V Veliki Polani poudarjajo, da so štorklje znamenje visoke kakovosti kulturne krajine. »Tam, kjer živijo štorklje, je kmetijska raba še vedno vsaj toliko prijazna do narave, da lahko preživijo številne rastline in živali. Če je življenjski prostor dovolj dober, brani par štorkelj svojo gnezdo in okolico vasi. V optimalnem življenjskem prostoru pa štorklje oblikujejo celo kolonije. Edini kraj v Sloveniji, kjer lahko govorimo o ohlapni koloniji teh ptic, sta prav Mala in Velika Polana. In prav tu so možnosti, da bi ob primernih ukrepih nekoč v vaseh gnezdilo tudi 20 parov štorkelj. Cilj in izziv za prihodnost. V zadnjih letih slovenske štorklje vzredijo okrog dva mladiča na gnezdo, kar je komaj dovolj za obnovo populacije. To, da imajo polanske v povprečju skoraj še enega mladiča več, je enkraten primer in kazalec, da so odločilnega pomena za preživetje štorkelj primerna prehranjevalna območja,« poudarjajo.

Gnezdo, težko več kot pol tone. Štorklje se iz Afrike vračajo k nam konec marca in na začetku aprila. Ob vrnitvi vsako leto s partnerjem dograjujejo gnezdo, tako da teža starega gnezda naraste tudi čez 500 kilogramov. Ponekod jim že pripravljajo dobrodošlico.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 10, 8.3.2016