ARHIV DUŠANA KAPLANA, HELENE ŠTEFANIČ, TATJANE PETRIČ, JANJE MATK

Letošnja zima je povzročila številne preglavice še posebej v krajih, ki so med najhladnejšimi v Sloveniji.  Na notranjskih Blokah, v alpski vasi Rateče, na Kočevskem in v odročnem Matkovem kotu na Solčavskem je življenje sprva obrnila na glavo z nadpovprečno toplimi dnevi, nato z ledenim mrazom in zelo debelo sneženo odejo. Take neobičajne zime domačini ne pomnijo: januarja so v slovenskem Tibetu medvedi hlačali naokoli, trop srn pa se je zatekel k ljudem, v Kranjski Sibiriji so letale čebele, nad tisoč metri nadmorske višine, v alpski ledeniški dolini Kamniško-Savinjskih Alp, pa je brenčal mrčes.

Letošnja zima je na Bloški planoti, ki velja za eno najhladnejših v Sloveniji, zelo posebna zaradi izrazitega obrata iz nadpovprečno toplega v zelo mrzlo obdobje. Blokam rečejo tudi slovenski Tibet, saj so imeli doslej tam pol leta zimo, pol leta pa mraz. A v letošnjem januarju so doživeli dneve, ko je bilo čez dan tudi 13 stopinj Celzija, takih temperatur pozimi ne pomnijo. Že dober teden pozneje so strmoglavile do minus 11.

Arhiv: Dušan Kaplan, H.Š., T. P., J. M.

Tropi volkov in medvedje stopinje

»V treh do štirih dneh je zapadlo 70 centimetrov zelo težkega snega. Letos ga je toliko, kot so ga premogle le najhujše zime. Domačini smo tega veseli, saj je dobro za zdravje, pa tudi za polja. Tla morajo biti pokrita s snegom, sicer posevki ne bodo uspevali. Bo pa v gozdovih precej polomljenih dreves, na vrtovih pa sadnega drevja. Mraz je pregnal divje živali bližje k hišam. Pred dnevi, ko je močno snežilo, smo s krušne peči opazovali trop srn, ki so bežale pred volkovi in se zatekle k sosedu na vrt. Dve sta bili starejši, pet pa je bilo lanskih mladic. Stisnile so se v kot na vrtu, zadaj za skedenj, z daljnogledom pa sem na vrhu hriba videl trop volkov, ki so prežali nanje. Srnjaka ni bilo, najbrž je zamotil volkove in jih odpeljal stran. Ne pomnim, da bi se kdaj divje živali zatekle na varno k človeku. Manj so se bale ljudi kot volkov, res pa se v skednju vedno najde šop sena. Pokrajina okoli nas je zdaj zelo zaraščena, gozd se je spustil skoraj do naše vasi, včasih je bilo vse posekano in pokošeno. Zato divje živali pridejo do domovanj. V zadnjih dveh letih na Blokah spet videvamo volkove. V letošnji zimi so naokoli hodili celo medvedje, vseskozi smo videvali njihove sveže stopinje,« pripoveduje mag. Dušan Kaplan, zbiralec in proučevalec starih vremenskih pregovorov.

»Lanska toplota v decembru je bila zelo neprijetna in predolga, da bi se obdržala kar tri tedne, tega ne pomnim. Tudi v Sredozemlju je bilo pretoplo, potem pa se je v preobratu polarni vrtinec spustil vse do nas. Spomnim pa se zime leta 1956, ko je bilo pri nas meter in pol snega, ponekod še več, da nismo mogli tri tedne iz hiš in smo imeli izkopane tunele, da smo se prebili do steze na cesti. Tudi zime, ki prihajajo, vse do leta 2027, bodo zaradi delovanja sonca in cikla Sončevih peg, ki se zdaj stopnjuje, mrzle in bogate s snegom. Leta 2027 bo cikel Sončevih peg dosegel največjo jakost, potem pa bodo spet plahnele. Vlažno in hladno vreme se bo letos pri nas vleklo še do konca aprila. Pomlad bo vlažna in pusta,« še napoveduje mag. Dušan Kaplan.

ARHIV DUŠANA KAPLANA, HELENE ŠTEFANIČ, TATJANE PETRIČ, JANJE MATK

»Zime, ki prihajajo, vse do leta 2027, bodo zaradi delovanja sonca in cikla Sončevih peg, ki se zdaj stopnjuje, mrzle in bogate s snegom.«

Pod Alpami sredi zime čebele

Debele snežne odeje so se razveselili tudi na skrajnem severozahodnem delu Slovenije, v Ratečah, eni najhladnejših alpskih vasi. Domačini so sicer vajeni mrzlih zim, a takšne, kot je letošnja, v Kranjski Sibiriji, kot rečejo njihovi vasi, ne pomnijo. »V Ratečah je v prvih dneh januarja rasla trava, zunaj pa so letale čebele, česar v januarju kot čebelarka še nisem doživela. Iz obeh mojih čebelnjakov, enega imam zadaj za hišo, drugega pa pri starših, so izletavale čebele, kar je zanje izredno slabo, saj bi morale sredi zime v gruči počivati. Kakšna čebela se zato tudi ni vrnila v panj. Potem pa je pritisnil mraz in dober teden je vsak dan snežilo, česar prav tako ne pomnim. Doslej takih velikih nihanj temperature ni bilo. Še včeraj smo imeli slab meter snega, samo v zadnjem sneženju ga je zapadlo skoraj pol metra. Cel teden smo ga odstranjevali z dvorišč in streh, komunala ga je iz vasi odvažala res ogromne količine, ker ni prostora ob vaških cestah,« pripoveduje Tatjana Petrič, lastnica turistične kmetije in apartmaja Pr'Kavač v Ratečah, ki je 21 let delala tudi na Meteorološki postaji Rateče.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 5, 31. 01. 2023.

revija Jana