Otroci imajo med vožnjo z avtom pogosto težave s slabostjo. Za številne starše je vožnja (še posebno, če je daljša) na počitnice prava nočna mora. Voznik mora izredno paziti, voziti počasi, ovinke more speljati čim bolj previdno, pa še takrat se lahko zgodi, da bo mali potnik vsebino želodca spraznil kar svojemu očetu ali mami za vrat. To pa je lahko vzrok, da je nenadoma slabo vsem v avtu.

Po nekaterih podatkih je slabo okrog 33 odstotkom ljudi pri blagi, mirni vožnji, v bolj »razburkanih« razmerah (visoki valovi na morju, turbulenca v letalu ali hitra vožnja po ostrih ovinkih v avtu) pa je slabo celo 66 odstotkom ljudi. V ameriški vesoljski agenciji NASA so opazili, da je kar polovica astronavtov doslej trpela zaradi »vesoljske slabosti«, zato so zanje izdelali posebna očala, ki jim pomagajo, da slabosti ne čutijo.

Motnja je povezana z delovanjem tako imenovanega vestibularnega sistema, ki skrbi za ravnotežje in orientacijo. Vestibularni sistem pošilja znamenja živcem v očeh in mišicam, ki skrbijo, da človek stoji ali sedi. Ravno tu potem nastane neskladje med tistim, kar vidijo oči, in tistim, kar zazna drugi del telesa. Ljudje, pri katerih vestibularni sistem slabo deluje (enako velja za živali), nimajo težav s slabostjo zaradi gibanja.

Medicinska znanost je ta pojav podrobno raziskala, saj je nadležna težava zahtevala učinkovito rešitev. Vendar, žal, odgovora ni našla. Po najpogostejši predpostavki naj bi bila slabost zaščita pred tako imenovanimi nevrotoksini, strupi, ki delujejo na naše živce. Posebni center, ki zaznava strupe, naj bi za zaščito telesa sprožil mehanizem za slabost in bruhanje. Isti center pa je zadolžen tudi za uravnavanje med vidom in ravnotežjem. Slabost med vožnjo ali kinetoza naj bi torej bila naravni odziv telesa na resnično, doživeto ali pa pričakovano gibanje. Najbolj znana je slabost med vožnjo s čolnom oziroma ladjo (morska bolezen), pa tudi z avtom, letalom in celo vlakom. Slabo je tudi ljudem v zabaviščnih parkih med vratolomnimi vožnjami z različnimi vlakci.

Čeprav gre po medicinski definiciji za nenevarno težavo, pa mnogim precej greni življenje. Znaki težav se kažejo z bledico, hladnim potom, vrtoglavico, glavobolom, nabiranjem večje količine sline v ustih, utrujenostjo, slabostjo in bruhanjem. Slabost zaradi gibanja se pojavi, ko telo (notranje uho) in oči pošiljata možganom različne zaznavne podatke. V ladijski kabini, na primer, notranje uho zaznava valjajoče se gibanje, ki ga oči ne vidijo. Ali pa oči gibanje zaznavajo, notranje uho pa ne (pri simulaciji gibanja ali pa na letalu). Včasih se zgodi, da že pričakovanje gibanja, vožnje povzroči vznemirjenost, bledico, mrzel pot. Ljudje s temi težavami pripovedujejo, da jim je na letalu velikokrat slabo, še preden pilot prižge motorje.

Težave s slabostjo pri premikanju imajo najpogosteje otroci v starosti od dveh do 12 let, še posebno tisti, ki se zelo hitro vznemirijo ali prestrašijo. Slabost lahko povzroči ali pa stopnjuje tudi slab zrak (cigaretni dim) v avtu ali v kateremkoli prostoru, v katerem potujemo. Otroci naj bi zaradi varnosti sedeli na zadnjih sedežih, prav to pa jim povzroča dodatne težave, ker ne vidijo pred sabo. Zato tiste, ki jim je rado slabo, navadno posadijo na sprednje sedeže v avtobusu, saj je treba v avtu narediti kompromis med varnostjo in težavami s slabostjo.

Za vse, ki imajo težave s potovalno slabostjo (ne glede na vrsto prevoznega sredstva), je gotovo najbolj zanimivo, kaj bi jim lahko pomagalo to težavo premagati. Najpreprostejši nasveti izkušenih ljudi pravijo, da koristi že, če potnik sedi spredaj in gleda v horizont v smeri vožnje. Tako poskrbi za ravnovesje med zaznavanjem gibanja in tistim, kar vidijo oči. Ponoči ali pa na ladji brez oken, ko ne vidimo ničesar, pomaga, če lahko zapremo oči ali celo zadremamo, če je to seveda mogoče. Strokovnjaki svetujejo, da pomaga, če se podučimo, zakaj nam je slabo. Pomagale naj bi učinkovine iz ingverja (ingverjeve tablete, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas), poprove mete (metin čaj), tudi esenca ali eterično olje iz poprove mete, ki ga nakapljamo na robček in vdihujemo, vendar je treba paziti, da ga ne nakapljamo preveč, ker lahko sprožimo nasprotni učinek.

Od zdravil je mogoče v naših lekarnah kupiti tablete z različnimi učinkovinami (dimenhitrinat oziroma Dramina ali Arlevert, cinarizin oziroma Stugeron). Opozoriti velja na neželene učinke, predvsem na rahlo omotičnost in zaspanost. Starši, ki dajejo ta zdravila svojim otrokom (pol ure pred odhodom), pravijo, da otroci potem nimajo kaj dosti od izleta, saj hodijo naokrog kot mesečniki. Drug pripomoček so zapestni trakovi z gumbom na notranji strani zapestja. Gumb ves čas rahlo pritiska na akupunkturno točko in tako preprečuje slabost. Tisti, ki so zapestnice preskusili, prisegajo nanje. Kupiti jih je mogoče v nekaterih specializiranih trgovinah. V tujini so na voljo tudi homeopatska zdravila in obliži.