Sanjaj in čakaj, da se želja uresniči!
78-letna Simona Repinc Urevc z Mlina na Bledu je posebna gospa. Iz nje vejeta milina in ljubeznivost. Rada se tudi objema. Veliko objemov smo si izmenjali med našim obiskom njenega muzeja. Tudi muzej je nekaj posebnega. Poleg etnografskega dela, kjer so na izviren način predstavljeni slovenski prazniki, državni in cerkveni, ter velikani slovenske umetnosti, je ves čas na ogled tudi razstava več kot 160 jaslic.
Ob migetanju barvastih lučk in božičnih melodijah smo na čisto običajen, siv in mrzel decembrski dan vstopili v svet Kristusovega rojstva. Vsaka od več kot 160 »štalc«, kot jaslicam pravijo na Gorenjskem, je nekaj posebnega. Tako kot je poseben tudi razlog, zakaj je gospa Simona sploh stopila na pot zbirateljstva. Ko je pred 30 leti, stara 49 let, zbolela za rakom, se je odločila, da spremeni svoje življenje. »Če mi je moj način življenja prinesel bolezen, ga moram spremeniti, sem se takrat odločila. Ena od odločitev je bila, da ne grem več v štalo. Za živali je še nekaj časa skrbel mož, potem smo jih prodali.« Med zdravljenjem se je začela bolj posvečati tistim opravilom, ki so jo osrečevala. Spet je odkrila vezenje, svojo ljubezen še iz otroštva, za katero nikoli ni imela časa. Zdaj že več kot deset let svoje znanje predaja tudi naprej. Pa še nekaj je, kar si gospa odtlej privošči. »Rada se obdarujem z lepimi stvarmi. Kadar vidim kaj lepega, si hodim to ogledovat. Včasih traja nekaj mesecev, da to potem tudi kupim. Znam sanjariti in čakati, da se mi želje uresničijo.«
Želja po lastnem muzeju. Da bi enkrat imela svoj muzej, je sanjala več kot dvajset let. Želja se ji je izpolnila pred sedmimi. Nas je tokrat popeljala v svoj svet jaslic. Res jih ima veliko. Od velikih do čisto majhnih, starih, narejenih v sodobnih tehnikah, kot je denimo laserska, iz najrazličnejših materialov: voska, papirja, posušenih koruznih listov, gline, mavca, lesa, stekla, kovine, volne, kamenja, plastike, celo iz odsluženih žarnic. Najstarejše, ki sveto družino prikazujejo na papirju, datirajo v leto 1937. Najmanjše so postavljene v orehovi lupini, cvetu lokvanja in majhnem keramičnem čajniku. »Te sem dobila iz Kostarike. Iz Indonezije pa sem dobila jaslice v kokosovem orehu.« H gospe Simoni so pripotovale iz vsega sveta. »Veliko mi jih prinese sin s potovanj, prinašajo pa mi jih tudi prijatelji. Ravno sedaj mi jih je sin prinesel iz Peruja. Postavila sem jih v kuhinjo, da v njih najprej uživam sama.« Še posebej ponosna je na jaslice, ki so jih izdelali znani slovenski izdelovalci. Približno 15 avtorskih ima.
Več v reviji Zarja Jana št. 52, 24. 12. 2019
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
