Najbolj vneti bralci so naleteli nanju pred časom, ko sta imeli v knjižnicah in knjigarnah izdano le serijo BREZmejNO. Številnim sta vzbudili radovednost, ko so izvedeli, da sta najprej izdajali v tujini in da so njune knjige v nekaterih knjižnicah kar pošteno izposojane, če ne celo rezervirane. Avtorski tim, ki v tuje zvenečem imenu skriva dve slovenski, vedno znova preseneča. Po petih knjigah, izdanih lani, je marca izšla nova, poleg pisanja in izdaje knjig pa hkrati blogata o vsem mogočem in nemogočem. Kdo se torej skriva za imenom B. L. Pride?

Ta knjiga mora ven! Nastanek imena, tako pripovedujeta avtorici Barbara Pristovnik in Lea Dežman, sega v čas, ko je bila misel na izdajo knjig še neverjetna. Barbara je sicer napisala prvi del knjige BREZmej- NO, takrat še brez naslova (in seveda ni niti slutila, da bo nekoč iz njega nastala celo serija), ter ga poslala svoji najboljši prijateljici, ki se ji o Barbarinem pisanju ni niti sanjalo. Lea je knjigo prebrala na mah in bila ne le navdušena, temveč trmasto odločena, da mora knjiga med bralce, ki bodo zagotovo tako kot ona želeli še več.

Kar nekaj prepričevanja je bilo treba, da je Barbara na koncu popustila, a je hotela ostati anonimna – malo zato, ker je učiteljica v osnovni šoli in je BREZmejNO polna precej vročih scen, malo pa zato, ker se ni hotela izpostavljati – Lea pa je vztrajala, da knjigo prevedeta v angleščino in jo ponudita na tujem trgu. In tako se je tudi zgodilo. Barbara in Lea sta združili moči, prva je pisala naprej, druga je začela prevajati prvi del, ki zdaj nosi naslov Sla … vse drugo pa je zgodovina. Dve knjigi sta prevedeni izšli v angleščini, v tem jeziku je začela nastajati tudi nova serija The Farthest Islands.

Kdaj bo kaj novega? Po nekaj ne preveč odličnih in nekaj dobrih odločitvah ter po številnih neprecenljivih izkušnjah in poznanstvih (sodelovali sta tudi v dveh angleških antologijah, ena med njima je dobrodelna) je vse kazalo, da bo pri tem tudi ostalo, a je naneslo drugače. Ker se, kot pravita, zmeraj izve vse, še posebno tisto, kar naj bi ostalo skrivnost, se je izvedelo tudi, da Barbara piše. In prav njeni navdušeni sodelavci so na literarnem dogodku prevesili tehtnico v prid izdaje slovenskih knjig. »Pa sva se odločili, da poskusiva.« Pričakovali sta polom, tudi zato, ker ju je izdajanje v tujini naučilo predvsem ne najprijetnejših osnov. Niti v sanjah pa nista slutili odziva, kakršen je sledil: navdušenega izposojanja po slovenskih knjižnicah.

Barbara zdaj prevzema večino promocijskega delovanja in akcije na družbenih omrežjih. »Bralke sprašujejo, pohvalijo ali pa samo pozdravijo. Super je, ko se nekomu, ki prebere tvoje delo, zdi prav, da ti pove, kako ga je doživel, ali vpraša, kdaj pride kaj novega v knjigarne. Seveda kdo tudi pokritizira, a sem vesela prav vsakega odziva. Ti trenutki so mi dali obilico zagona.«

Skupina za uspešnice. »Brez prijateljev vsega tega ne bi bilo,« povesta, Barbara pa dodaja, da brez prijateljstva tudi B. L. Pride ne bi bilo. Še serije ne. »Z nama je nekaj izjemnih ljudi, ki delajo, kadar in kar je potrebno. Vsak je strokovnjak na svojem področju in ne znava si predstavljati, kako bi stvari potekale brez njih. Že lektoriranje je pri nas dlakocepska akcija štirih slovenistk, ki premlevajo neštete podrobnosti, cepijo dlake in iščejo igle v senu. Vse štiri smo prijateljice, delno tudi sodelavke, a znamo med delom tudi pošteno stopiti vsaka na svoj breg. Pa tudi sicer so prijateljske naveze gonilo projekta B. L. Pride. Vsakokrat ko obiščem spletno stran ali po novem tudi spletno trgovino, ne morem mimo tega, da je to naredil človek, ki po opravljenih urah dela v imenu prijateljstva – in moje sitnobe – verjetno pošteno prednjači pred vsemi,« se smeji Barbara. Pa tu še ni konec. Ljudje, ki so bili ob izdaji prve knjige le naključni sodelavci, so postali zdaj del tima.

Pravita, da se bosta angleškemu trgu spet posvetili čez čas – ko bo vse prevedeno in pripravljeno tako, kot mora biti. Trenutno sta prezaposleni s tem, kar zahteva domače bralstvo, seveda pa tudi vsaka s svojim življenjem, z družino, službo in živalmi, ki jih je za manjši živalski vrt.

Samo zaradi uživanja. V marcu sta, kot že omenjeno, izdali novo knjigo in odprli knjižni butik, v katerem so na voljo njuna dela. Barbara piše naslednji roman, snuje novo decembrsko pravljico, ki bo tako kot prejšnja popolno praznično darilo, in načrtuje delo za leto 2018. Zagrizeni, uspešni in neustavljivi sta – morda prav zato, ker še zmeraj, kot pravita, delata samo zato, ker v tem uživata. Nobenih premišljeno aktualnih tem ali ljudi, ki bi jima odpirali poti do televizijskih intervjujev in debat o večnosti, petih korakih do sreče ali osamoizpolnitvi … Samo strast, ljubezen do zgodb, leposlovja, dela in življenja. »Verjameva v dobre stvari in dobre ljudi, še veliko bolj pa verjameva v dobre zgodbe. Take, ki sveta ne predstavljajo kot črno-belo šahovnico, temveč kot labirint sreče, strasti, napačnih in pravih odločitev ter ljubezni. Tam ni prostora za črno-bele skrajnosti. Vse je odvisno od tega, kakšna svetloba se prelije čez svet.«