Jaka Koren

Kako je z mladimi in spolnostjo danes, ko imajo takojšen dostop do nje na spletu in pametnih napravah ter jih prav nič ne ščiti pred obscenimi vsebinami? Je po drugi strani resnična erotika zanje sploh še enako vznemirljiva? Kdaj dandanes mladi začenjajo s spolnimi odnosi? Stresna spolnost v mladosti ima dolgoročne in zelo škodljive posledice, pravi dr. Evita Leskovšek, ki opozarja tudi na to, da v šoli še vedno nimamo ustrezne spolne vzgoje. Menda je ne potrebujemo, poleg tega so informacije na internetu, se je glasil uraden odgovor. To je – šokantno. Hvalabogu so mladi čedalje odgovornejši.

»Skoraj četrtina slovenskih petnajstletnikov je že spolno aktivnih,« za začetek pove doktorica Evita Leskovšek, specialistka socialne medicine, ki je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Njeno področje je med drugim vzgoja za zdravo spolnost. Spolno prenosljive bolezni so v porastu in lahko povzročijo vse od neplodnosti do rakavih obolenj. Raziskava »Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah«, ki je pod okriljem NIJZ potekala v šolskem letu 2011–2012 na 42 poklicnih in srednjih šolah ter gimnazijah po vsej Sloveniji, je pokazala, da se starost ob prvem spolnem odnosu niža, hkrati pa narašča število mladostnikov, ki uporabljajo kontracepcijo. Manj je tudi prekinitev in neželenih nosečnosti, pri prvem spolnem odnosu kondom uporabi okoli tri četrtine mladostnikov. »Ko smo jih spraševali o prvi spolni izkušnji, se je izkazalo, da je večini žal. Povedali so, da če bi imeli več informacij, bi se v prvi spolni odnos raje spustili pozneje in z drugim partnerjem.«

Kako ravnati, ko želimo mlade izobraziti v spolnosti?

Pri spolni vzgoji nikoli ne smemo moralizirati. Poznam primere, ko so konservativni zdravniki mlada dekleta, stara 15 ali manj, ki so prišla po kontracepcijo, napodili iz ordinacije. S takim ravnanjem ne samo da mlado dekle izgubimo, postavimo jo tudi v duševno stisko in stres, hkrati pa tvegamo nenačrtovano nosečnost in spolno prenosljive bolezni. Stresna spolnost ali stresen začetek spolnega življenja ima lahko dolgoročne posledice, ne samo zdravstvene.

Kakšen vpliv bi morala na tem področju imeti šola?

V šolah že od 80. let nimamo sistematične zdravstvene oziroma spolne vzgoje, čeprav je naša raziskava pokazala, da si 84,8 odstotka mladih želi, da bi vsebine o spolni vzgoji vključili v zadnjo triado osnovne šole. Skoraj polovica (46,6  odstotka) vseh anketiranih bi si želela v šolah imeti poseben predmet, namenjen samo spolni vzgoji.

Kako pa šole sicer obravnavajo področje spolnosti?

Različno. Največ dijakov je napisalo, da so te vsebine poslušali pri urah biologije ali izbirni vsebini zdravstvene vzgoje, najpogosteje od tri do pet ur. Imamo pa tudi šole, ki so svoja vrata odprle nestrokovnjakom. Celo ključavničar je že predaval o spolni vzgoji. Z ene od srednjih šol so me klicali zaprepadeni učitelji in mi razlagali, da je predavatelj, bil je član neke verske sekte, otrokom razlagal, da jim stroka laže in da jih kondomi ne bodo zaščitili. Zraven jim je kazal fotografije bolnikov z aidsom v zadnji fazi. To lahko mladim povzroči ogromno travmo in veliko škode. Zadnja leta se povečuje število mladih, ki informacije o spolnosti iščejo na internetu, tudi na straneh s pornografsko vsebino.

Več v Zarji št. 5, 2. 2. 2016