Tihi dialog.

Tej trditvi o tihem dialogu med njo in kupcem tudi Dalija prikimava. »Res je, zgodi se neka kemija. Verjamem, da se pravi kos nakita in prava oseba najdeta.« Dalija verjame, da se med njima zgodi trenutek ljubezni.

Zakaj je akademska kiparka postala oblikovalka sodobnega nakita?

Po diplomi na ljubljanski akademiji za likovno umetnost je Dalija potrebovala dve leti zatišja, a ga ni doživela kot ustvarjalno krizo, temveč kot čas, v katerem je morala predelati znanje in izkušnje, ki jih je dobila med študijem. Usoda jo je potem usmerila k nakitu – oblikovalka Mateja Benedetti jo je prosila, da naredi pompozen kos nakita za miss Slovenije na izboru za miss sveta. In je ustvarila mrežo, ta se je vila z vratu čez ramena, dekolte in roke. »Kiparim skozi nakit,« pravi.

Daleč od idiličnega ustvarjanja v delavnici?

Zapustiti restavratorsko delo in se podati v samostojno ustvarjanje, je bila težka odločitev. Ko je enkrat zbrala pogum, je bilo preprosto. Pred tem se je morala spopasti s strahovi sebe in okolice. Že takoj po študiju ji je bilo najtežje zapolniti prepad med poslovnim življenjem in umetniškim doživljanjem sveta. Ko pa se je odločila sama prodajati svoj nakit, je morala postati nenehno dejavna, sodelovati na umetniških sejmih in razstavah, se posvečati obveščanju ter redno pripravljati nove projekte, da bi ostala zanimiva.

Zgodba, pretočena v material.

Odkrila je, da je oblikovanje nakita njen medij. »Pri ustvarjanju je zame najpomembnejše dvoje: zanimiva tekstura, za katero črpam navdih večinoma iz narave, in zgodba, ki jo pretočim v material.

Prefinjenost duha in grobost forme.

Avtorica pravi, da le začne zgodbo in komaj čaka, da vidi, kdo jo bo nadaljeval. »Posameznik in kos nakita skupaj ustvarjata nekaj, kar je potem zunaj mojega dosega. Zgodba, ki jo začnem, se nadaljuje po svoje. Moj namen je sprožiti posameznikovo energijo in lepoto.«