Bilo je v času norih krav, ko sem imel 06. 09. 2006 predavanje v Portorožu. Ustavil sem se na bencinskem servisu v Bertokih, ko je k meni pristopil mož urejenega videza. Povedal mi je, da je okvarjen avto pustil pri mehaniku in me prosil za prevoz do Ljubljane, kjer bo prespal pri sorodnikih. Predstavil se je kot sveže upokojeni zdravnik in takoj sva se zapletla v zanimiv pogovor. Tema so bile nore krave oziroma nova Creutzfeldt-Jakobova bolezen (nCJD) pri človeku. Če se prav spomnim, so do takrat v Sloveniji našli pri govedu pet primerov BSE (Bovine Spongioformne Encefalopatije), ni pa bil objavljen niti en primer nCJD pri ljudeh. Zdravnika sem vprašal za njegovo prognozo in odgovoril mi je: »Verjetno niso našli vseh obolelih goved, vem pa, da je z diagnozo nCJD zbolelo več kot pet ljudi.« Presenečen sem spraševal: »Zakaj tega ne objavijo? Kje so ti bolniki?« Rekel je: »S takimi stvarmi se ne vznemirja javnosti, že tako je zaradi panike padla prodaja govedine za 50 odstotkov.«Malce je pomolčal in nadaljeval: »Oboleli za nCJD so pod drugimi diagnozami izolirani in na varnem pred novinarji in javnostjo.«

Kdor postavlja profit pred zdravje, je kriminalec!

V januarju 2007 sem v tej kolumni objavil članek z naslovom »Nore krave, nore kure, nore ...« in takrat je bilo pri nas preštetih sedem primerov BSE, od teh sta bili dve živali izvoženi v Avstrijo. Kasneje sta bili najdeni še dve nori kravi in pri številki devet, septembra 2015, se je štetje nenadoma prekinilo. Ali res niso našli nobene več, ali pa je bil zaukazan molk. Zaukazan molk je vedno zlovešč, kajti v tišini se dogajajo usodne reči. To je nevarna manira, ki je skregana z demokratičnimi standardi in človekovimi pravicami. V tujini se pojavljajo novice o posameznikih, ki so oboleli za nCJD, sicer so redke, vendar so. Pri nas tega ni zaslediti. Ob tem se postavljajo resna vprašanja, koliko s prioni inficiranih živali je vstopilo v prehranjevalno verigo v zadnjih tridesetih letih, koliko ljudi je okuženih in koliko jih je umrlo? Ob smrti starejših ljudi ni vedno postavljena pravilna diagnoza, saj so znaki nCJD pogosto prekriti z znaki drugih obolenj, kot so klasična CJD, demenca, multipla skleroza, Alzheimerjeva, Parkinsonova in Pickova bolezen. Pri teh obolenjih običajno ne opravljajo avtopsije umrlih. Pa četudi bi jih, je izjava zdravnika, ki sem jo navedel dovolj sporočilna. Na vprašanje, ali je goveje meso, za katero pogosto ne vemo porekla, varno, bi moral biti pošten odgovor, odvisno od tega, kaj si kdo predstavlja pod izjavo varno. Torej je pomembna ocena tveganja! Ker je epidemiologija BSE/nCJD še vedno uganka, so ocene tveganja zelo različne, od dveh pa vse do nekaj sto obolelih na eno okuženo žival. Bral sem izjavo zdravnice: »Nihče ne ve, koliko je okuženih in koliko jih bo zbolelo in umrlo, ker so pred dvajsetimi ali tridesetimi leti nevede zaužili hamburger ali mesno pito, v katero so bili primešani možgani nore krave. Dodatna nevarnost je v krvodajalstvu in cepivih. Prioni se prenašajo s hrano, transfuzijami in cepivi.« Oho, s pomočjo prionov smo prišli od norih krav do cepiv! Gremo naprej s cepivi!

Farmacevtski prevaranti

Začnimo z medijsko paniko, ki se je leta 2005 razplamtela okrog ptičje gripe. Po ocenah »strokovnjakov« naj bi globalna pandemija pokončala med sto in stopetdeset milijonov ljudi. Ljudje so bili zgroženi, nekatere države so v paniki kupovale na tisoče mrliških vreč, farmacevtski poslovneži pa so na hitro zvarili zdravilo za preprečevanje gripe Tamiflu in ga vrgli na pripravljeni trg. »Pandemija« se je hitro končala, ni pa se smel končati posel s tamiflujem, saj je bil v igri prevelik denar. Nujna je bila nova pandemija gripe. Prijatelji smo ugibali, kakšno gripo bodo izstrelile farmacevtske korporacije, mišjo, mačjo, pasjo, prašičjo, nekdo je za šalo omenil afriške gnuje. Pred iztekom roka uporabnosti za Tamiflu, spomladi 2009, smo dočakali nov globalni cirkus, prašičjo gripo. Takrat je bila farmacija v navezi z WHO odlično pripravljena. Za uvod so na novo definirali pojem pandemije, tako, da so iz njega izbrisali ocene smrtnosti. Nujno, saj je do te razglasitve 11. 07.2009 na svetu zaradi virusa H1N1 umrlo le 144 oseb! Ob paniki s ptičjo gripo so države podpisale s farmacevtskimi korporacijami »speče pogodbe«, ki so jih aktivirale takoj ob razglasitvi prašičje gripe. Toda korporacije so se požvižgale na pogodbene obveze in prodajo vodile po načelu »kdor prvi pride, prvi melje« in to s cenami, ki so bile trikrat višje od cepiva za sezonsko gripo. V prodajni »paket« je bilo vloženo tudi opozorilo, »da bodo za morebitne stranske učinke cepiva odgovornost nosile vlade same«. In ne samo to, sestava cepiva je čez noč postala »poslovna skrivnost proizvajalca«. Večina držav na to ni bila pozorna in vlade so za nakupe porabile neverjetne zneske denarja. Evropo je zajela popolna norost, razen Poljske. Po zaslugi odlične ministrice za zdravstvo pediatrinje dr. Ewe Kopacz, Poljska ni kupila cepiva, kajti pogoji, ki so jih postavljale farmacevtske korporacije, so bili zanjo nesprejemljivi. Izjavila je: »Od vas ne bom kupovala zdravil, za katera ne jamčite. Ko pišete recept, si morate najprej zastaviti vprašanje: Bi to zdravilo predpisali svojim otrokom ali svoji mami?« Farmacevtski mogočneži so odšli z dolgim nosom. Poljska ministrica je bila edina na svetu, ki je prevarante vrgla čez prag.

Neizpodbitna dejstva o gromozanski prevari farmacevtske industrije in WHO okrog prašičje gripe so kmalu privrela na dan, vendar kot običajno nihče od uzurpatorjev ni bil kaznovan. Med drugim je bilo razkrito, da virus H1N1 ni bil »popolnoma nov in neznan«, saj so bili ljudje starejši od 65 let imuni nanj, torej so se že srečali z njim. Epidemiologi so dokazali, da so virus v sedemdesetih letih iz vietnamske vojne prinesli ameriški vojaki. V času od ptičje do prašičje gripe pa je farmacevtska industrija razvila novo tehnologijo proizvodnje cepiv. Z bioreaktorji, v katerih so gojili hitrorastoče celice, so izjemno pospešili proizvodnjo in znižali stroške izdelave cepiv. V številnih cepivih pa so kot osnovni substrat uporabljali goveji serum, ki je lahko vir smrtonosnih prionov in tudi spečih virusov! Zaradi tega ta turbo-cepiva niso bila predklinično niti klinično testirana! Sedaj združimo tri novosti, ki sta jih prinesli režirani »pandemiji«:

1. Sestava cepiv je poslovna skrivnost korporacij – nihče jih ne more tožiti, ker nima materialnega dokaza;

2. Cepiva niso testirana niti predklinično niti klinično – nihče ne more poznati in dokazati stranskih učinkov cepljenja;

3. Za stranske učinke cepiva odgovornost nosijo vlade same – vlade se izmikajo odgovornosti in kaznujejo ljudstvo;

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Ob tem se nekateri čudijo, od kod vse večji odpor ljudi do cepljenja. Številni, ki so z grozo nasedli obema gripoznima globalnima prevarama, niso pozabili naukov, ki iz njih izvirajo. Lažna pandemija prašičje gripe je razkrila vse zlorabe in nepravilnosti, za katerimi boleha sodobna družba: laži pri sprejemanju pomembnih odločitev, korupcija, klientelizem, in najhujše spoznanje, da je profit pomembnejši od zdravja ljudi.

Medicina v primežu farmacije

Da se razumemo, sem prepričan zagovornik cepljenja, vendar sem nalašč odprl nekaj nečednih načinov delovanja farmacevtskih korporacij. Zakaj? Enostavno zato, ker se ta čas bije strahovita besedna bitka med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, ki je popolnoma zgrešena, saj prinaša izgubo dragocene družbene energije. Rešitev je, da zdravniki sami zahtevajo od farmacije regulativo za cepiva na ravni, kot to velja za vsa zdravila. To bo za zdravnike dokaj težavno opravilo, ker vemo, da je medicina v primežu farmacije. Zato moramo tako zagovorniki kot nasprotniki cepljenja skupaj podpreti zdravnike tako v izvajanju Hipokratovega nasveta »Bolje preprečevati kot zdraviti« in njihovih prizadevanjih, ki jih sporoča geslo Primum non nocere (Prvo je ne škodovati). Vsi skupaj nikoli ne smemo dovoliti, da ima profit prednost pred zdravjem ljudi.

* Prvo je ne škodovati

Objavljeno v Zarji št. 11, 13. 3. 2018.