Arhiv Zarja

Škrlatinka je pred odkritjem antibiotikov vzela največ otroških življenj. Antibiotiki so jo skoraj povsem zatrli, a se sem ter tja, zlasti pozimi, še vedno pojavi. In še vedno je nevarna, če je ne bi zdravili. Problem je tudi čedalje večja odpornost bakterij proti antibiotikom.

Bolezen povzroča okužba z bakterijo streptokokov A, ki sproščajo posebno snov, eritrogenični toksin. Bakterija ga sprošča, če je okužena z virusom bakteriofagom; to pa je virus, ki se razmnožuje v bakteriji (njegov genom prodre v citoplazmo bakterije). Strup poškoduje plazemsko membrano kapilar pod kožo in povzroči značilen rdeč izpuščaj. Kot rečeno, škrlatinka največkrat napade otroke (v marsikaterem vrtcu visi pozimi na oglasni deski opozorilo, da se je pojavila), vendar pa lahko zbolijo tudi odrasli. Ime bolezni je povezano z rdečkastim izpuščajem, ki se najprej pojavi na obrazu in vratu, kmalu pa tudi na prsih, v podpazduhah in dimljah. Bolnik ima boleče grlo, značilna je vročina (nad 38 stopinj Celzija), svetlo rdeč jezik z videzom jagode, otečene so lahko vratne bezgavke, bolnik nima apetita, boli ga glava, gre mu na bruhanje in čuti splošno slabost. Izpuščaj navadno po nekaj dneh (od treh do štirih) izgine, koža se začne luščiti. V kožnih gubah (podpazduhe, dimlje) pa lahko ostane še po tem, ko je bolezen pozdravljena.

Zapleti so lahko hudi. Bakterija škrlatinke se širi po zraku, kapljično, vendar pa tudi ob stiku kože z okuženim predmetom. Čeprav se običajno s hrano ne prenaša, so tak način okužbe nedavno zabeležili na Kitajskem, in sicer so se okužili otroci, ki so jedli okuženo piščančje meso.

Če bolezni ne bi zdravili, se lahko pojavijo zapleti, ker se začnejo bakterije s krvjo širiti po telesu. Lahko se pojavijo okužba sinusov, streptokokna pljučnica, meningitis, sepsa, imunski zapleti, cele skupine bolezni ledvic, revmatska vročica in tudi tako imenovana sekundarna škrlatinka ali sekundarni maligni sindrom, ki vključuje ponovno vročico, angino, septično uho, nos in grlo, okužbo ledvic ali pa revmatsko vročico približno 18 dni po začetku okužbe. Nekatere od teh bolezni lahko precej okvarijo srce, predvsem srčne zaklopke, kar je tipična posledica revmatske vročice, na primer. Mnogo ljudi, ki so imeli v otroštvu revmatsko vročico, je moralo v zrelejših letih na operacijo srčnih zaklopk, kar precej zahteven poseg na odprtem srcu.

Antibiotiki so izrinili cepivo. Danes pravijo, da cepiva proti škrlatinki ni. Vendar je resnica nekoliko drugačna. Leta 1924 sta namreč dva britanska raziskovalca odkrila cepivo, a so ga po odkritju antibiotikov nehali uporabljati. Zdravljenje z antibiotiki je bilo pač bistveno preprostejše. Veliko vprašanje je, ali se ne bo nemara človeštvo moralo spet obrniti k cepivu, saj postajajo tudi bakterije, ki povzročajo škrlatinko, odporne proti antibiotikom. Sicer stanje še ni tako skrb vzbujajoče kot pri nekaterih drugih nevarnih bakterijah, pa vendar se odpornost povečuje.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 4, 26. 1. 2016