Sonja Lubec

Pogovarjali smo se z ljudmi, ki živijo na območjih, kjer je toča najmočneje klestila. Seveda je najhuje, če toča in neurje poškodujeta in odkrijeta streho, a tudi če posledice utrpi pridelek, zaboli srce, so nam zaupali.

 Tisti, ki imajo doma vrt, dobro vedo, o čem govorimo. Človek posveti delu na njem veliko časa, tik preden bi plodovi dozoreli, pa jih v pičlih nekaj minutah uniči toča. Strah in trepet vsakega vrtičkarja, ki je v teh dneh, ko neurjem kar ni videti konca, povsem upravičen. To se je med drugimi zgodilo Nini Korpar iz okolice Ptuja, ki ji je toča uničila ves pridelek na vrtu in grozdje. »Ni nam preostalo drugega, kot da smo gledali in čakali, da neurje s točo mine. Pogled na pridelek in okolico pa zaboli,« nam je potožila in dodala, da so jo Ptujčani v primerjavi z nekaterimi drugimi območji še vseeno dobro odnesli. »Če pogledamo Ormož ali pa če se spomnimo toče izpred devetih let, ko nam ni ostalo tako rekoč nič … takrat je toča polomila vse: okna, strehe, avtomobile ... Upajmo, da je to bilo za letos vse in da nas bo toča naslednjih devet let spustila.«

 Po licu so mi tekle solze. Prejšnji teden je zelo huda toča prizadela občino Sveti Tomaž blizu Ormoža. Pogovarjali smo se s tamkajšnjo občanko Sonjo Lubec, ki ji je neurje tako kot številnim sovaščanom uničilo ves pridelek. »Zelenjave na vrtu ni ostalo čisto nič, tudi na njivi smo imeli buče, od katerih ni ostalo nič. Vseh 70 arov, ki sva jih z možem obdelovala, da bi imeli vsaj domače bučno olje, je uničenih.« Škoda je prav tako vidna na njuni hiši, ki je za nameček nista imela zavarovane, saj imata le en mesečni prihodek. »Dela le mož, zato hiše nisva mogla zavarovati. Preprosto ni denarja, ko plačava kredit za hišo in položnice, nam ostane le še nekaj malega za čez mesec. Zato sem z veseljem delala na vrtu, tako lepa zelenjava je rasla ... potrebnih je bilo le nekaj minut toče in je ni bilo več. Neurje smo lahko le opazovali in priznam, po licu so mi tekle solze.« Sonja pove, da so okrog njih sami kmetje in da so zaradi nedavne toče prav tako utrpeli veliko škodo. »Okrog nas so sama polja, ubogi kmetje, uničilo jim je vse, njihov kruh in trdo delo! Dan po neurju sem se peljala skozi našo vas Sveti Tomaž. Videla sem le žalostne obraze, ki nemočno opazujejo svoje imetje, uničeno od neurja, in podrta drevesa.«

 Ropotalo je kot v filmu, v katerem se streljajo. Ina Kovše iz Svetega Tomaža je omenila, da v neurju, ki jim nikakor ni prizaneslo, ni pustošila samo toča, ampak tudi vrtinčasti veter, ki ga je sogovornica poimenovala kar majhen tornado. »To je bil le en pas, ki je vihral okrog nas in sosedov. Škode je precej od obojega. S partnerjem sva po petih letih ravno začela delati fasado – in zdaj? Luknja pri luknji v stiroporu. Da o pridelkih na vrtu in v vinogradu sploh ne govorim,« razočarano pripoveduje. »Ampak ta strašni veter! Občutki ... Včasih gledamo skozi okno točo, neurje in si mislimo, vsaj mi smo varni, a to je bilo nekaj drugačnega. Ropotalo je, kakor da gledaš film, v katerem se streljajo. Ko je šel ta »vrtinec« vetra mimo naše hiše, pa so začele s polic padati slike.« Poudari, da ne pretirava, kar je več kot razvidno s fotografij med neurjem in po njem, ki nam jih je pokazala. »Bilo je res strašno in žalostno je bilo pogledati skozi okno, kaj je neurje pustilo za sabo. Tisti dan smo vsi težko zatisnili oko in upali, da se kaj takšnega ne ponovi.« Ob koncu najinega pogovora je pripomnila: »Prosim, da omenite, da se zahvaljujemo PGD Trnovci in vsem okoliškim prebivalcem za res hitro nesebično pomoč.«

Več v Zarji, št. 29, 18. 7. 2017