Mateja Jordovič Potočnik

Prvi val epidemije ste aktivno spremljali. Kaj ste ugotovili?

V prvem valu sem spremljala dogajanje v zvezi z epidemijo v osmih evropskih državah. Tedaj smo se v Sloveniji kar dobro držali v primerjavi z evropskimi sosedi. A to je bil bolj odraz tega, da imamo v Sloveniji manj prebivalcev, ki si lahko privoščijo zimske počitnice v mondenih centrih v Italiji in Avstriji. Imeli smo manj okuženih in manj umrlih, morda tudi zato, ker smo lahko večino hudo bolnih zdravili v najbolj usposobljenem in opremljenem zdravstvenem zavodu.

Že takoj na začetku pa se je pokazalo, da so najbolj ranljiva točka v sedanji epidemiji domovi starejših občanov. Tako epidemiologi kot strokovnjaki, ki se ukvarjajo s kakovostjo življenja starejših, bi morali izdelati natančno analizo pojava okužb v posameznih domovih, ali so lahko vsi domovi sprejeli ukrepe, ki sta jih predlagali politika in stroka, kako so izvajali ukrepe in kateri so se pokazali za učinkovitejše. Morali bi podrobno primerjati potek in trajanje bolezni pri teh, ki so umrli, s temi, ki so okužbo preživeli. Prve analize bi morali že imeti, ker je od začetka epidemije minilo že deset mesecev. Zanje bi morali biti najbolj zainteresirani politiki, saj prav nanje leti največ kritike za trenutno stanje.

Zadnji podatki kažejo, da je v Sloveniji kar 85 odstotkov umrlih zaradi covida prebivalcev domov za starejše. Vse države EU imajo glede prenosa nalezljivih bolezni najranljivejše prebivalce prav v domovih za starejše, ker v njih pač skupaj živi veliko zdravstveno najšibkejših in najstarejših. Primerjava našega domskega varstva z domovi v drugih državah bi najbrž dala dobršen del odgovora. Nekateri prisegajo na prenaseljenost domov za starejše. Zanimati bi nas moralo, ali je kakšna razlika v obolevnosti in umrljivosti zaradi covida med domovi, ki imajo le eno- ali dvoposteljne sobe, in tistimi, ki imajo več prebivalcev v eni sobi. Ali imajo naši domovi slabši standard kot zahodnoevropski? Slovenski strokovnjaki na tem področju trdijo, da ne. Dvomim, da bi imeli v zahodnoevropskih državah kaj več možnosti razdeliti domove na bolne in zdrave cone kot v Sloveniji. Ali je starostna struktura prebivalcev domov v vseh državah EU enaka?

Nekje sem brala, da 80 odstotkov prebivalcev naših domov za starejše potrebuje že intenzivno zdravstveno nego. Imamo morda mi večji odstotek bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego v domovih za starejše kot druge države? So naši najstarejši šibkejši kot drugje?

Ob porastu števila okuženih in zato tudi števila bolnih, ki potrebujejo intenzivno nego in terapijo ter se zdravijo v vseh slovenskih bolnišnicah, pa se postavlja tudi vprašanje, ali so vse bolnišnice enako usposobljene in opremljene (tudi kadrovsko) za zdravljenje najhujših bolnikov.

Ob tem, da smo imeli število hospitaliziranih covidnih bolnikov in tistih na intenzivni terapiji dva meseca skoraj enako (vir: objavljeni vladni podatki), pa je možno, da je slovensko zdravstvo sredi novembra doseglo vrh svojih zmogljivosti in odtlej bolj selektivno sprejemalo covidne bolnike na zdravljenje v bolnišnico, kar tudi lahko vpliva na število umrlih.

Smo torej v Sloveniji res v bistveno slabši koži kot drugje?

Za današnji pogovor sem naredila primerjavo števila okuženih in umrlih za covidom-19 med sedmimi evropskimi državami (vir podatkov: Johns Hopkins coronavirus, 20. 1. 2021). Primerjava pokaže, da imamo med osmimi izbranimi evropskimi državami največ okuženih na tisoč prebivalcev. Kako se nam je to zgodilo? Nujno bi bilo treba narediti primerjavo ukrepov med državami, katere ukrepe in kdaj so jih zastavili ter koliko časa so trajali. To je naloga epidemiologov. Mnogim ljudem pri nas se zdi, da imamo najhujše ukrepe najdlje. Če to res drži, potem vsi ti ukrepi niso zalegli.

Pri številu umrlih na sto okuženih smo primerljivi z drugimi, kar pomeni, da imamo več mrtvih, ker imamo več okuženih. Torej ni večjih razlik v zdravljenju najbolj bolnih v primerjavi z razvitejšimi državami.

Že od začetka epidemije izstopa Finska, prav tako Norveška, njihovo obrambo pred epidemijo bi veljalo dobro preštudirati.  

Na podatke o številu okužb in umrlih na enako število prebivalstva vpliva tudi začetek množičnega testiranja in kako sistematično to je. Torej, ali testirajo vse prebivalce po vrsti ali pa le tiste, ki se želijo testirati, in kakšen delež prebivalstva so testirali doslej.

Ste morda zasledili oziroma ugotavljali, zakaj je v nekaterih regijah višja smrtnost?

Bolezen se množično pojavlja v manjših okoljih. Zato se po številu prebivalstva majhne regije, kot je Posavje ali Koroška, hitro znajdejo na vrhu seznama okuženih. Pri nas imajo statistične regije zelo različno število prebivalstva. Zato ne bi smeli nikoli prikazovati absolutnih podatkov o okuženih in bolnih ter umrlih po regijah, ampak vedno njihovo število preračunati na število prebivalstva v regiji.

Zadnjič sem na straneh NIJZ našla podatke o številu okužb po statističnih regijah. K sreči sem pritisnila na pravo mesto in se je tabela spremenila, pokazalo se je število okužb v posamezni regiji na tisoč prebivalcev. Kar zazijala sem, ko sem videla, da je okužb v mariborski regiji več kot dvakrat več kot v osrednji Sloveniji in Prekmurju. Prijateljica iz Dupleka mi ni hotela verjeti. Saj nihče ne poroča, da imamo Štajerci največ okužb, mi je rekla.

Ko sem hotela danes še enkrat preveriti, ali sem videla prav, te tabele nisem našla nikjer. Tudi to je problem dostopa do podatkov. Strokovnjaki epidemiologi NIJZ so pripravili nešteto strani, nešteto podatkov in nešteto razlag o sedanji epidemiji. Predlagam, da naredijo eno stran za laično prebivalstvo, kjer bodo samo grafične preglednice, ki jih bodo vsak dan dopolnjevali, pod vsako sliko pa na kratko opisana opažanja, ki jih tabela daje. To bo v veliko pomoč tudi politikom in novinarjem, ki ste laiki na področju epidemiologije.

Se vam zdi ukrep tako dolgega zaprtja šol sorazmeren?

Ne vem. Vsekakor se da iz rezultatov okužb otrok s posebnimi potrebami in njihovih učiteljev, odkar so spet v šoli, narediti predvidevanja, kaj se utegne zgoditi, ko bodo šli v šolo preostali šolarji. Prebivalcem manjkajo razlage, zakaj se je naša vlada odločila za tako dolgo odsotnost iz šol, zakaj pošilja v šole najprej najmlajše in šele potem starejše šolarje, dijake ter študente. Prikažejo naj nam izračun, na podlagi katerega so sprejeli take odločitve. Vsakodnevno vznemirjanje prebivalstva s takimi in drugačnimi napovedmi brez razlag je skrajno amatersko ter škoduje stroki in politiki. Če se že tako panično bojijo širjenja epidemije zaradi šol, bi morali najprej sistematično testirati in cepiti vse učitelje in vzgojiteljice, da bodo otroci lahko hodili vsak dan v šolo ter ne bodo zapirali šol in vrtcev zaradi obolelih učiteljev in vzgojiteljev.

Oziramo se k Hrvatom, ki naj bi jim bili kulturno najbližje, pa so pri njih vse trgovine odprte, cerkva nikoli niso zaprli, šole od prvega do četrtega razreda delujejo neprekinjeno, prav tako vrtci, odprti so kozmetični saloni, pa imajo manj novookuženih kot mi. Gre jim veliko bolje z manj ukrepi.

Ali dajejo v javnost prave številke? Ali so jih dajali v prvem valu epidemije? Njihova ekonomija je v visokem odstotku odvisna od turizma. Res pa je, da nihče na svetu ni objektiven do sosedov. Tudi jaz ne. Odlična tema za slovenske epidemiologe. Skupaj s hrvaškimi kolegi naj naredijo temeljito analizo ukrepov v obeh državah in način spremljanja pojavnosti okužb in smrti v tej epidemiji.

V občine smo zaprti prav tako od oktobra in tudi policijsko uro imamo. Je zapiranje v občine smiselno? Zakaj se pri nas tako silovito oklepamo tega ukrepa?

Tako kot maske je tudi omejitev gibanja oziroma medsebojnega druženja doslej najbolj sprejeta učinkovita metoda preprečevanja širjenja virusa. Morda bi učinkovalo le zaprtje javnih prometnih sredstev in prepoved srečevanj ljudi zunaj družinskega kroga. Prav smešno se mi zdi, ko eni prepovedujejo srečevanje več kot deset ljudi, drugi več kot petdeset … Spet manjkajo razlage odločevalcev, ki bi temeljile na izkušnjah epidemiologov s konkretnimi primeri. Politiki se premalo zavedajo, kako pogubno je podcenjevanje prebivalstva.

Marsikdo se tudi sprašuje, zakaj recimo tisti, ki so covid preboleli pred, na primer, tremi meseci, ne morejo čez mejo k svojcem – brez testa (ki je plačljiv)? Zakaj ne morejo učitelji, ki so covid preboleli, učiti – brez pogojevanja z vsakotedenskim testiranjem? Brez negativnega testa sedaj ne smeš na smučišče. Je to norost ali modra previdnost?

Spet prepovedi brez razlage. Tu in tam zapišejo, da so se ozdravljeni bolniki ponovno okužili. Kakšen odstotek jih je? Koliko tvegamo, če potnike s prebolelim covidom spustimo čez mejo ali če pustimo, da ozdravljene učiteljice učijo? Tudi to je vprašanje, na katero morajo odgovoriti epidemiologi, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi.

Dejali ste, da je bilo udejstvovanje v politiki za vas dobra izkušnja. Kaj ste spoznali?

Zelo sem hvaležna ženskam, ki so me pripeljale v politiko. Dobro je poznati delovanje vladnih uradov in državnega zbora pa tudi miselnost dolgotrajnih politikov. Najvažnejše spoznanje, ki sem ga pridobila, je, da je vsaka velika politika skupek majhnih osebnih interesov. Dober politik zna osebne interese skriti, slabemu pa kar naprej lezejo iz vsake odprtine. Prav zdaj smo temu bizarnemu početju politikov najbolj priča. Kot da javno mnenje ne šteje nič, kot da vodijo državo brez prebivalstva. Seveda smo krivi mi, ki smo še vedno premalo odzivni. Janša to dobro ve, zato vpeljuje policijsko državo.

Danes drugače gledate na politiko kot takrat?

Nič drugače. Le jezim se nase, da nisem znala dovolj zainteresirati svojih vrstnikov tedaj, ko sem jih vodila. Morali bi vztrajno riniti predlog o spremembi zakona o volitvah, ki sta ga napisala učitelja sedanjih piscev zakonov, v državni zbor. To bi morali početi toliko časa, da bi v svoje žepe zagledani politiki morali popustiti in ga sprejeti. Politiki se dobro zavedajo, zakaj morajo pustiti največjo nevladno organizacijo v Sloveniji finančno podhranjeno. Manjkalo nam je sredstev za medsebojno komunikacijo, za aktivacijo množice upokojencev v smislu aktivnega državljanstva, ljudi, ki sovražijo politiko in politike, premalo pa se zavedajo, da so od njih odvisni.

Politične stranke, ki harajo po parlamentu že trideset let, so tako zmaličile sedanji volilni zakon, da lahko predsednik stranke pri vsakih volitvah spravi v parlament svoje najbližje sodelavce. Vse lepo in prav, če je dovolj širok, izobražen in osveščen. Če ni, se boji vsakega svobodno mislečega, kritičnega človeka in pripelje s seboj samo poslušne. Pa imamo parlament zatrtih parlamentarcev, ki zaradi tega, ker ne morejo nič uveljaviti brez dovoljenja predsednika stranke, skrbijo le še za lastni žep. Dobro si oglejte, kako bodo potekale »tajne volitve« v parlamentu, če bo do njih prišlo.

Tacit je napisal: »Demokracija najbolj zadovolji človekovo potrebo po svobodi. Ker pa je turbulentna in nagnjena k izobilju, vedno znova spodbudi vzpon samodržcev.« Smo v Sloveniji dovolj izobraženi, da bomo trend obrnili drugam? Danes jezna in žalostna berem, da je opozicija spet neenotna. Ali se res ne zavedajo, da so oni postavili na oblast sedanje oblastnike?

Kaj ali koga pogrešate v slovenskem političnem prostoru? 

Modrega človeka, ki bo znal usmeriti egoizem, protekcionizem, nastopaštvo, pohlep v smer izboljšanja kakovosti življenja slehernika. Prav gotovo imamo tudi mi kakšno Merklovo, le da je ženskam pri nas mnogo težje priti na vrh, da bi lahko pokazale svoje sposobnosti. Kar poglejte ubogo nespretno kmetijsko ministrico: še po odstopu jo pribijajo na križ zaradi zastonjske pogostitve. Samo zato, da lahko zakrijejo milijonske in milijardne poneverbe pravih falotov v slovenski politiki in ob njej.

Sicer pa že dve leti delate na osebnem projektu. Pišete knjigo.

Pišem knjigo z naslovom Ženske mojega rodu. V mojem rodu so ženske štiri kolena nazaj same vzgajale otroke, brez moških, ki so jih tako ali drugače zapuščali. Bolj ko raziskujem njihovo življenje, bolj jih občudujem. Uživam. Najbrž nimam pisateljskega daru in bo knjiga ostala na računalniku mojim potomkam, da bodo uspešnejše, kot sem bila jaz, da se bodo samozavestneje postavile po robu raznim samovšečnežem, povzpetnikom, vojnim dobičkarjem, kockarjem in požrešnežem, ki se danes igrajo z našimi življenji.

O javnem zdravju in politikih, ki ne bi smeli voditi držav: »Premalo se zavedamo, kako so za zdravje prebivalstva pomembni dobra kanalizacija in odvažanje smeti, cepljenje živali in ljudi, varna in zdrava delovna mesta, preprečevanje onesnaževanja fizičnega in psihičnega okolja ... Ob vsem tem pa sta izjemno pomembna izobraževanje in ozaveščanje politikov o njihovi odgovornosti do zdravja prebivalstva. Politiki, ki strežejo kapitalu in lastnim žepom na račun zdravja prebivalstva, ki gradijo svojo priljubljenost na spodbujanju sovraštva med ljudmi, ki ne znajo prisluhniti strokovnjakom, ne bi smeli voditi držav.«

Starejši nimajo spleta! »V Sloveniji prebivalci prejemamo izrazito premalo informacij o tem, kaj se dogaja pri nas in kako uspešni smo v primerjavi s svetom. Ni dovolj, če nam rečejo, da smo najboljši ali najslabši ali nas po podatke pošiljajo na splet. Starejših nas je pol milijona, splet nas uporablja zelo malo. Časopise in televizijo pa spremljamo vsi. Vsi, ki nas obveščate, morate prebivalstvo spoštovati in nam tudi zaupati, da bomo znali tudi sami kaj oceniti, če bomo seveda imeli dostop do podatkov. Žal je podcenjevanje prebivalstva ena najbolj tragičnih točk slovenskih strokovnjakov, zlasti slovenske politike.«

Zarja Jana, št. 5, 2. 2. 2021