Če razmišljamo o samooskrbi,  pozabljamo, da škrob ni vse. V resnici sta naše zdravje in preživetje bolj odvisna od mikrohranil, ki se merijo z mikrogrami in ne s kilogrami. Teh pa naši prehrani močno primanjkuje. Prava kriza nastopi pozimi, ko so zaloge v telesu porabljene in zmanjka tudi svežih pridelkov.

Začnite na koncu! Te dni zagotovo že načrtujete, kaj boste sejali in kako dosegli čim večjo samooskrbnost. Poleti so si vrtovi večinoma podobni – zelenjave je dovolj za izvoz, a pozimi jo bo prehitro zmanjkalo.

Kaj če bi obrnili logiko in tokrat svoj saditveni načrt zastavili tako, da bi najprej določili, kaj bomo na vrtu pobirali od oktobra do marca?

Če ne boste o tem razmišljali zdaj, bo  junija in julija vaš vrt prepoln vsega in bo zmanjkalo prostora za setev tistega, kar bi lahko pobirali pozno jeseni in pozimi.

Zato – čeprav vas zagotovo srbijo prsti, da bi čim prej posejali ali presadili kopico rastlin – ne hitite.

Za oskrbo s solato zadošča zelo majhno število glav solate, ki jih boste trgali, namesto da bi rastlino v celoti odrezali, ko naredi glavo. Več prostora namenite sortam, ki dozorevajo jeseni.

Ko boste nehali preštevati kilograme in se poglobili v hranila, boste hitro ugotovili, da je najdonosneje gojiti koprive, origano, baziliko, majaron, drobnjak, korenček, rdečo peso in jagodičje, ki ga danes ne morete več kupiti, ne da bi bilo »obdelano« z bog ve čim. Zelo visoko na seznam uvrstite tudi zelenjavo, ki jo je nemogoče oprati ali olupiti in je obremenjena s preveč pesticidi, npr.  cvetačo in brokoli.

Če smo že pri izrabi prostora, tudi ti dve rastlini nista enakovredni. Več hranil, več antioksidantov in tudi večji izplen boste imeli pri brokoliju. Ko naredi prvo rožo, boste lahko trgali tudi stranske popke, užitni so tudi listi, na koncu pa zaužijete še olupljeno steblo.

Ne zapravljajte prostora! Veliko prostora zapravimo tudi zato, ker ne poznamo potreb nekaterih rastlin. Fanči Perdih v knjigi Sveža zelenjava 365 dni pravi, da številne rastline sejemo ali presajamo prepozno, zato nam le zasedajo prostor in nas spravljajo v slabo voljo. Če boste šele zdaj začeli sejati redkvice, bodo zelo verjetno puhle in lesene. Enako se bo zgodilo kolerabicam, ki bodo olesenele, še preden bodo dosegle polno velikost. Cvetača, ki bi jo zdaj sejali, vam bo povzročala le glavobol – listi bodo rasli, zasedla vam bo ogromno prostora, tistih belih socvetij, zaradi katerih jo sejete, pa verjetno ne boste dočakali, ker jo bo ujelo vroče poletje, ko noče več delati belih rož. Če verjamete ali ne, vse te rastline bodo veliko lažje uspevale v obdobju mraza in vlage.

Niste vedeli tega? Še marsikaterih drugih podatkov ni na semenskih vrečkah, so pa zbrani v omenjeni knjigi, da ne bomo garali po nepotrebnem in na koncu še bentili nad proizvajalci semen ali nad vremenom.

Več v Zarji št. 12, 22. 3. 2016