arhiv

Deshun Wang: najbolj vroč kitajski dedek – maneken

»Narava določa leta, mi pa, kako razmišljamo,« pravi 83-letni igralec Deshun Wang, ki mu pravijo tudi najbolj vroč kitajski dedek. Ta vzdevek si je prislužil, ko se je pri skoraj osemdesetih letih na kitajskem tednu mode po modni brvi sprehodil brez srajce in pokazal telo, s katerim se lahko ob bok postavi marsikateremu mladcu. V videu, posnetem ob njegovem 80. rojstnem dnevu, opisuje, da so ga ljudje opazili šele, ko je stopil na modne brvi. »Očitno sem se na ta trenutek pripravljal šestdeset let,« se smeji. Njegovo življenje je bilo pestro in vedno je bil pripravljen poskusiti kaj novega. Pri 24 letih je postal igralec, pri 44-ih se je začel učiti angleščine, pet let pozneje pantomime. V telovadnico je začel zahajati šele pri petdesetih. Pri 57-ih se je preskusil kot režiser odrske postavitve živih kipov. Pri sedemdesetih se je še resneje posvetil vajam za mišice. Leto, preden so pri devetinsedemdesetih odkrili manekena v njem, je napravil izpit za motor. S svojimi dejanji spreminja miselnost, da se s starostjo vznemirljivo življenje konča. »Imam še nekaj želja, ki bi si jih želel izpolniti. Vedite, da ni nikoli prepozno. Da ste prestari, je samo izgovor. Nihče vas ne more odvrniti od uspeha, razen vas samih,« pravi privlačen dedek, prepoznaven po dolgih sivih laseh in odločnem videzu. Ljudje ga imajo radi, ker s svojo zgodbo razbija številne mite o starosti.

Nasveti najbolj vročega dedka:

Učite se in telovadite: V telovadnico je prvič stopil pri petdesetih in se začel s športom redno ukvarjati pri sedemdesetih. Zjutraj vsak dan bere knjige in časopise. Popoldne telovadi in plava.

Imejte cilje: To je recept, kako ostati aktiven. »Biti mentalno zdrav pomeni, da natančno veš, kaj si želiš še narediti.«

Poskusite nove stvari: Ne bojte se začeti znova, če ste se zataknili v rutini. »Življenje lahko spremenimo tolikokrat, kolikorkrat si ga želimo.«

***
Georgina Harwood: za stoti rojstni dan skočila s padalom in se potopila z morskimi psi

Svoj stoti rojstni dan si je Georgina Harwood iz Južne Afrike želela praznovati na prav poseben način – s skokom s padalom. S hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro se je v tandemu spustila proti zemlji in uspelo ji je doseči izziv, ki si ga mnogi želijo, a le redki najdejo pogum zanj. Toda to ni bil njen prvi izlet med oblake. Nebo je prvič okupirala pri dvaindevetdesetih in skok ponovila še pri sedemindevetdesetih. Pri stotih pa je temu dodala še potapljanje v kletki z morskimi psi v hladnih vodah Atlantskega oceana. Kar seveda ni zelo običajen način preživljanja prostega časa za babico njenih let. Harwoodova je bila pravzaprav vedno bolj adrenalinski tip in je živela aktivno življenje. V mladosti je preizkusila najrazličnejše športne in adrenalinske izzive. Bila je soustanoviteljica planinskega društva Univerze v Cape Townu. Želja po doživetjih in izzivih pa jo je spremljala tudi v njenih poznih letih. Njen rojstnodnevni skok je bil tudi del kampanje množičnega financiranja za nakup reševalnih jopičev prostovoljcev, ki rešujejo življenja v morju. S svojim podvigom je dokazala, da si tudi v visoki starosti lahko izpolniš sanje, hkrati pa še nekaj dobrega narediš za druge. »To je bila neverjetna avantura!« je po končanem podvigu dejala Georgina, ki je od lani, žal, pokojna.  

***
Ida Keeling: tek je najboljše zdravilo

Za Američanko Ido Keeling je starost samo številka. Šteje sto štiri pomladi in je prepričana, da se ima za svojo dolgoživost zahvaliti teku. Po brutalnem umoru njenih dveh sinov, ko pravici ni bilo nikoli zadoščeno, je imela občutek, da se je njeno življenje končalo, da pravzaprav nima za kaj več živeti. Vendar je na hčerino pobudo pri sedeminšestdesetih kljub temu obula svoj prvi par tekaških čevljev in začela teči. Tek je počasi zdravil njene rane. Skoraj štirideset let pozneje Ida še vedno teče. »Vedno, ko se počutim slabo ali žalostno, pomislim na tek. Pomaga mi drugače gledati na življenje. Stvari se v življenju izboljšajo, če vidiš pot pred seboj,« pravi. Tek je osvetlil njeno življenje in ji dal novo energijo. Preprosto teče in se ne ozira več nazaj. O svojem življenju je napisala knjigo in osvojila sedem svetovnih rekordov: kot prva oseba v kategorijah 90–94 let, 95–99 in 100–104 leta, v različnih kategorijah teka. Danes, pri sto štirih letih, žal ne more več teči vsak dan, namesto tega dviguje uteži ali vozi sobno kolo. Nekajkrat na mesec pa se še vseeno odpravi na tekaško stezo. Na spletu je mogoče najti mnogo njenih zgodb, ki sta jih navdihnila dolgo življenje in močna vera v Jezusa. »Vsako noč se mu zahvalim za vse blagoslove, njegovo vodstvo in zaščito. In vsako noč mi odgovori: »Gospa Ida, samo nadaljujte tako kot doslej, z vami še nisem končal,« se smeje Ida, ki vsem polaga na dušo, da je tek eno najboljših zdravil, ki si jih človek lahko zamisli.   

Več v reviji Zarja Jana, 7.1.2020

arhiv