shutterstock

Blitz anketa: bi morali biti sodniki po vašem strogi ali blagi? In bi večina, jaz tudi, najbrž rekla, blagi kot nežen dež iz nebes pri stvareh, ki se me ne tičejo, in trdi kot pohorski granit, kadar gre za nekaj, kar me je prizadelo ali vznemirilo. Ampak v temle smo si bržkone edini: da bi moral blagi dežek prizanesljivosti in usmiljenja manj obilno in pogosto oblivati spolne plenilce, ljudi, ki s položaja moči ali zaupanja – učitelje, zdravnike, duhovnike – zlorabljajo. Zdi se namreč, da so naša sodišča do spolnih prestopnikov še posebej prizanesljiva. Na začetku leta smo pisali o posiljevalcu, ki je kljub obsodbi na prvi stopnji pozneje uradno postal neposiljevalec, ker je višje sodišče menilo, da ni posilstvo, če se ženska ne brani (njegova žrtev je na začetku omamljena spala), z vsako pritožbo se je njegova ne posebej visoka kazen zniževala. In marca smo potem pisali o zdravniku iz Razkrižja (in pred tem iz Lenarta), ki je v svoji ordinaciji otipaval mlada dekleta, pa mu je odpuščajoči dežek Pravice naložil le osemnajstmesečno pogojno kazen. Ja, sodišče je absolutno verjelo izpovedi žrtve, o zlorabi zdravnikovega položaja sploh ni dvomilo. A se mu je leto in pol pogojno zdelo povsem zadostna kazen. Zdravnik, ki je še vedno zdravnik in ima še vedno koncesionarsko ordinacijo, saj ni izgubil licence, se je pritožil.

In potem najnovejši primer, pravkar je leto dni pogojno dobil zobozdravnik zaradi spolnega nasilja nad pacientko. Tudi tokrat sodnica ni nič dvomila, da se je zgodilo tako, kot je povedala žrtev, in se ji je leto dni s triletno preskusno dobo zdelo ravno prava kazen. Tudi tega gospoda je obilno namočil dež prizanesljivosti. Quality of mercy, kot v Beneškem trgovcu reče Portia, in je to potem v prevodu nekako postalo odpuščanje. In na sodišču tudi, se zdi. Še preden zarjovete: »Strožje zakone!!!« – naši zakoni so čisto dovolj strogi, le da tožilci za spolno nasilje praviloma zahtevajo kazni čisto na spodnjem delu razpona predpisanih sankcij.

Mimogrede, isti zobozdravnik naj bi posilil tudi sestro svoje žrtve. Sodna preiskava je končana, ali bodo vložili obtožnico, še ne vemo. In tudi on še vedno mirno opravlja svoj poklic v zdravstvenem domu. O poklicni usodi zobozdravnika in zdravnika iz zgornjih odstavkov tuhta odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice, ki presoja, ali naj jima odvzame licenco. Dilema mora biti čisto zares strašna, saj jih krotoviči že mesece, pa še vedno niso našli odgovora na vprašanje, ali naj človekoma, ki so jima bile spolne zlorabe povsem nedvoumno dokazane, prepovedo opravljati poklic.

In bomo zdaj – v kontrastni svetlobi se nekatere stvari bolje vidijo – pogledali še dva primera, ko sta se pred sodniki znašli ženski. Ne, ne zaradi spolnih zlorab – v prejšnji številki smo pisali o ženski, ki že skoraj leto dni ne sme videti svojega zdaj triletnega otroka. Ne grozi ji zaporna kazen, postopek se sploh še ni začel (in nič ne kaže, da se bo kmalu), ona je pa že enajsti mesec v priporu. Niso ji dokazali krivde, ni bila obsojena, torej je uradno nedolžna, a je očitno ostala povsem na suhem, ko je po obsojenih spolnih plenilcih obilno rosil nežni dež usmiljenja. In bo zanimivo videti, ali se bodo kapljice milosti dotaknile dekleta iz škandala odrezana roka. Česa je kriva? Da je lepa, mlada in da ima oprane možgane. No, uradno tega, da je poskusila ogoljufati zavarovalnico. Ampak zavarovalnica ni izgubila niti centa, obdolženka je škodo naredila samo in izključno sebi. In bo do konca svojega življenja levo roko skrivala v žepu.

Ponovimo anketo: bi morali biti sodniki po vašem strogi ali blagi?

 Zarja/Jana št. 44, 29.10.2019