Zdaj so njegove eseje o pogledih, idejah in rešitvah iz krča ekonomskega primeža opazili še drugi. Na 30. knjižnem sejmu v Ljubljani je komisija Združenja Manager in Gospodarske zbornice Slovenije njegovi knjigi Potniki na ladji norcev – Umetnost preživetja namenila nagrado za najboljšo poslovno knjigo. Mi se čestitkam ponosni pridružujemo, kajpak pa smo avtorju ob tem namenili nekaj vprašanj.

Takoj sem zaznal, da so bralke Jane čudovito občinstvo in pomemben javnomnenjski del naše družbe ter da je lahko ta nagovor dosti učinkovitejši, kot če bi nagovarjal moške. Nekaj kolegov me je sicer pobaralo, češ boš pa ja za kakšno eminentnejšo revijo pisal. Lepo prosim, sem jim odvrnil, katera pa je eminentnejša revija. Zame je tista, ki nagovarja večinsko žensko občinstvo. In to je revija Jana. Ženske pač podpirajo tri vogale.

Snov v vaših člankih je zanimiva in provokativna ...

Ekologija danes ni le zapiranje vodovodnih pip, ugašanje luči in ločevanje odpadkov. Nekateri pač menijo, da so, če delajo omenjeno, zeleni. Niso. Ekologija je več, je način življenja in je odnos. Skozi pisanje želim bralke in bralce nagovoriti, da je ekologija temeljni odnos človeka do sočloveka – in do narave. Nobenih razlik ni: če je človek do človeka plenilski  in roparski, je takšen tudi do narave. Zato je treba spremeniti temeljno usmeritev. Obstajata dve vedi, ekonomija in ekologija. Ekologija je veda o našem domu, ta planet je edini dom, ki ga imamo, na njem smo se rodili in na njem bomo umrli. Ekonomija je veda o gospodarjenju v tem našem domu, zemlji. Paradoksalno je torej, da se gospodar do doma vede plenilsko in roparsko. Dejanje je samomorilsko, po zasnovi je podobno bolezni, raku, ki neomejeno raste do samouničenja: ko ubije gostitelja, uniči in ubije tudi sebe. Tega se redki zavedajo. A če dejstva ne bomo spoznali, nas čaka enak konec kot raka – uničenje. Postaviti moramo druge temelje, spoznanja, kako so ekosistemi rešili težavo v naravi: za primer vedno izpostavim gozd, ki je star 400 milijonov let. Vrste prihajajo in odhajajo, gozd obstoji. Postati moramo pozornejši opazovalci in opažanja prenesti v družbo, da bo postala trajnostna in zagotovila življenje tudi našim potomcem.

Nagrado za najboljšo poslovno knjigo sta vam podelila Združenje Manager in Gospodarska zbornica Slovenije. Presenetljivo? Ironično? Šokantno?

Mislim, da vse troje … Presenetljivo, ker sem v zadnjem času zelo usmerjen proti ekonomiji: obstoječa ekonomija ni dobra, kot sva govorila prej, ni dober gospodar, ampak je roparka in plenilka. Podpora obstoječi ekonomiji je podpora roparjem in plenilcem. Ironično, ker sem dobil nagrado od tistih, ki jih kritiziram. Vam bom povedal anekdoto: ko sem v neki gostilni v času ene od prejšnjih vlad srečal opozicijskega poslanca, je za vse naše omizje gromoglasno plačeval neomejeno količino pijače, ker sem, jasno, kritiziral obstoječo oblast. Ko je bil taisti poslanec na oblasti, mi je tulil, da sem eko terorist. Ah, veste, politiki me kar ves čas zmerjajo. A jaz vedno ostajam kritičen do oblasti, ki dela neumnosti in škodo ljudem. Zato od aktualne oblasti nikoli ne dobivam pohval ali nagrad.

Nagrada je vaša prva knjižna.

Da. Sicer ne vem, ali je posledica slabe vesti. To je posebna zgodba. Če pa se nameravajo poboljšati, bom vesel.

Kaj pa je za vas največja nagrada?

Vsa leta sem rad na knjižnem sejmu. Zdaj že sedmo leto. Tu imam stojnico, saj sem knjigo izdal v samozaložbi. In mimo teče reka ljudi. Mnogi se ustavljajo, mi čestitajo in se pogovarjamo. To so neskončni pogovori in te čestitke, stiski rok in besede »drži se …, ne daj se …« so največja nagrada, ki sem je kot avtor lahko deležen.