Zarja Jana

Shark in Medo

Predsednik vlade je z močno ekipo poslovnežev in ministrov obiskal ruskega kolega Medvedjeva. Za prijaznimi besedami o prijateljstvu in krepitvi gospodarskega sodelovanja se je skrivala operacija »novi Agrokor«. Na isti dan je k moskovskemu županu Sobyaninu odpotoval tudi ljubljanski šerif Janković. Letel je po daljši poti, preko Atlantika, Aljaske, Kamčatke in Sibirije. Samo da se ne bi kje križal z vladno delegacijo. Zadnje čase se ga politika izogiba, kot da bi bil okužen.

Obisk je bil uspešen, Šarec je izrekel zgodovinski »da« in gospodarski minister, ki se je dve leti trudil, da iz Agrokorjevega ujetništva reši Mercator in domače dobavitelje, je podpisal kapitulacijo. Nekdanji slovenski ponos bo pristal pod okriljem družbe Fortenove, to lastniško obvladujeta dve ruski državni banki, ki sta v reševanje propadlega hrvaškega ponosa vložili precej denarja. Počivalškov »lex Mercator«, ki je trgovca branil pred finančnim izčrpavanjem, je tako mrtev. Pogreb bo v ožjem družinskem krogu.

Druga liga, vzhod

Medtem ko slovenska diplomacija uspešno osvaja svetovne trge in krepi sodelovanje z državo, ki je pod gospodarskimi sankcijami EU, smo nestrpno čakali na novice iz Bruslja. Ursula von der Leyen nam je namenila najplemenitejši resor. Komisar Janez Lenarčič bo s približno takšnim proračunom (11 milijard evrov), kot ga bo naslednje leto imela Slovenija, poskrbel za ves svet. Naravne katastrofe in vodilni svetovni psihopati so nepredvidljivi. Udarijo lahko kjerkoli. In pravočasna humanitarna pomoč se ne pozablja, če le pride v prave roke. No, pretenciozno je pričakovati, da si bomo že zgolj s tem, ker bo naš človek delil humanitarne pakete, koordiniral reševalce ali gasil požare, blazno okrepili položaj v mednarodni skupnosti. Zadovoljni bomo že, če bo naš krizni upravitelj upravičil pričakovanja in si s požrtvovalnim delom zaslužil tisti milijonski jackpot. Me pa vseeno malo moti protokol izbire kandidatov in geopolitična kombinatorika pri delitvi resorjev. Bilo bi pametneje, če bi Ursula najprej državam razdelila resorje, potem pa bi te poskrbele za optimalne kandidate. Skoraj prepričan sem, da premier Šarec v tem primeru ne bi izbral diplomata, ampak izkušenega gasilca. 

Peskovnik in potičke

Ministrica Alenka Bratušek je napovedala vojno energetskim lobijem. Bolj ko jo bodo napadali, bolj bo grizla, sekala lovke in se vmešavala v postopke imenovanj. Stranka je v ta namen že nabavila nekaj svetlobnih mečev Star Wars, s katerimi bodo najprej posekali neposlušne nadzornike, potem pa se bodo spravili še na potičke v peskovniku. Lahko se zgodi, da bo kdaj zmanjkalo elektrike, a Bratuškova je tako izurjena, da zna kadrovati tudi v temi. Energetiko obvlada že vse od tiste zloglasne samokandidature za komisarko, a pred petimi leti Evropa še ni razumela njene vizije, da je rešitev v »ženskem pristopu«, in da je vajena delati pod visoko napetostjo. Vemo, kaj si premier Šarec zasebno misli o ženskem pristopu, zato je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodil »kurzschluss«. A to ni njena edina fronta. Posekati želi tudi lovke gradbenim lobijem, ki pred Karavanškim predorom kot muhe odganjajo najcenejše izvajalce. Razkropili so se vzdolž trase drugega tira in kot nekoč na Divjem zahodu čakajo v zasedi, da mimo pripelje poštni vlak z njihovimi milijoni.

Pravljica št. 2

Po tem, ko so naši nogometaši premagali Poljsko in Izrael, je po dolgem času spet zadišalo po evropskem prvenstvu. Od nepozabnega poletja 2000, ko je deset tisoč navijačev romalo v Amsterdam, se je marsikaj spremenilo: Plečnikov stadion, prizorišče največjih uspehov, je postal razvalina, Zahoviču je zrasel trebuh, Katanec je popravil retoriko, mi pa vstopnic ne kupujemo več s tolarji, ampak z evri. In to na novem in večjem stadionu v Stožicah. V dvajsetih letih se je za krmilom reprezentance zamenjalo približno toliko selektorjev kot predsednikov vlad. A rezultatov Drnovška, Katanca in Keka ni presegel nihče. V nogometu so se v tem obdobju zamenjale tri generacije, v politiki morda ena, pa še ta ne cela. Slovenija ni šla več naprej, trio Predin, Kreslin in Lovšin je razpadel, Šmarna gora je postala simbol velikega razkola in s petnajste pozicije na lestvici FIFE smo padli na 63. mesto, takoj za Burkino Faso. Vrnitev Matjaža Keka je bila kot prihod odrešitelja. Na zadnji tekmi se je v enem večeru postaral za deset let, in ko se je po burnem praznovanju rojstnega dneva naslednje jutro zbudil, je bilo vse drugače. Pisalo se je leto 2029. Kmalu bo objavil spomine in prav zanima me, ali smo se takrat uvrstili na Euro 2020?

***Od nepozabnega poletja 2000, ko je deset tisoč navijačev romalo v Amsterdam, se je marsikaj spremenilo: Plečnikov stadion, prizorišče največjih uspehov, je postal razvalina, Zahoviču je zrasel trebuh, Katanec je popravil retoriko ... trio Predin, Kreslin in Lovšin je razpadel, Šmarna gora je postala simbol velikega razkola in s petnajste pozicije na lestvici FIFE smo padli na 63. mesto, takoj za Burkino Faso. Vrnitev Matjaža Keka je bila kot prihod odrešitelja. Na zadnji tekmi se je v enem večeru postaral za deset let.***