zarja jana

Ko sem zadnje leto in pol neštetokrat zavijala z vipavskega krožišča na avtocesto, mi je zmeraj znova dvignil tlak ogromen pano, nasajen na visok steber, na njem pa menjajoča se sporočila: Bodi odgovoren do sebe in drugih – nosi masko, Poskrbi za svoje zdravje – ostani doma, Hvala, ker ste (namenjen policistom) … In spodaj na robu SDS. Politična kampanja v času korone ni obrodila užitnih sadov. Vlada Janeza Janše ima nizko podporo državljanov, zato pa smo zelo visoko po okuženosti s covidom – uspeli smo se uvrstiti celo na prvo mesto na svetu.  

Zmeraj znova me je prešinilo – koliko hudiča takšna promocija na veleplakatih stane? Koliko jih je po vsej državi? Ko sem preučila cenike ponudnikov obcestnega oglaševanja, se mi je zavrtelo v glavi. Četudi so esdeesovci kot stalne stranke dobili spodobne popuste, so za bahanje pred državljani zapravili ogromno denarja. Kje ga, lepo prosim, dobijo?

Odgovor se ponuja kar sam: SDS menjuje vodje pomembnih ustanov in predvsem bogatih podjetij, ki so vsaj delno v državni lasti, kot po tekočem traku. Trenutno je na udaru energetika, kjer se pretaka ogromno denarja. Ko bodo prihodnjega aprila, če takrat volitve seveda bodo, izgubili, bodo imeli povsod nastlane svoje kadre, večina je brez ustreznih kompetenc, zato pa je neizmerno ubogljiva. Izgubili (in to temeljito) pa bodo, če se bodo stranke, povezane v KUL, dostojno vedle in si ne bodo skakale v hrbet in če bodo uspele prepričati predvsem politično mlačno mladino, da bo tisto nedeljo dvignila svoje zadke ter šla glasovat. Pri referendumu o vodi so se zmigali. Se bodo zdaj? Kaj bi jih lahko pognalo na volišča? Dobri programi? Novi obrazi, ki na naši politični tržnici zmeraj uspevajo? Je formula za uspeh, da štirje iz KUL najdejo petega, nekakšnega Draghija, ki je Italijane uspešno potegnil iz političnega kaosa? Kdo bi to bil? Politični analitiki kar tekmujejo z naštevanjem morebitnih kandidatov, daleč najpopularnejši »bodoči« predsednik vlade je Aleksander Čeferin, ki to (vsaj za zdaj) noče biti. Morda pa bo Janša kar sam padel v jamo, ki jo je izkopal drugemu, v tem primeru dr. Robertu Golobu, ki mu nadzorniki nočejo podaljšati mandata?

Spomnimo, leta 2005 je Janševa vlada spodnesla predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, razrešila ga je nekrivdno. Ekonomisti so se držali za glavo, saj se uspešnega konja hrani in ne tepe, se je pa vedelo, da je Janković Kučanov prijatelj. Kar je dovolj za izgon iz raja. Maščevanje je bilo sladko, Janković je postal ljubljanski župan (2006) in bo to očitno ostal, dokler bo hotel kandidirati. Vmes je s Pozitivno Slovenijo premagal Janšo na volitvah, a je bil premalo spreten, da bi prepričal poslance. No, in v tej Pozitivni Sloveniji, ki je ni več, je bil generalni sekretar Robert Golob. Torej razumete, zakaj mora pri tej vladi odleteti, čeprav že petnajst let dela izjemno uspešno in se ekonomisti znova križajo, saj tako uspešnega strokovnjaka in menedžerja pač ne spustiš kar tako z rok. Sploh pa ga ne naženeš.

In zdaj špekulacija – saj veste, da naše ljudstvo zmeraj išče preroka, ki ga bo popeljal v svetlo prihodnost. Zato tako ljubimo nove obraze. Če najdemo koga, ki je v profesionalnem življenju uspešen, moder, strokoven, karizmatičen, prepričljiv, klenega govora in jasnih misli, smo hitro za. No, zdi se, da smo ga dobili. Roberta Goloba smo doslej poznali kot razlagalca energetskih zagat, odkar ga rušijo, pa smo spoznali tudi njegove retorične sposobnosti, obvladano jezo in čustvene reakcije, ravno pravšnje, da pridobi zaupanje ljudi. Na vprašanje, ali ga zanima politika, ni rekel ne. Ne bo pa ustanavljal svoje stranke. Kdo ga bo torej povabil?

No, morda pa bomo še enkrat priča praktični izvedbi reka: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

Zarja Jana št. 46, 15.11.2021