Shutterstock

Ne pretvarjajmo se, da nimamo velikega problema, opozarja družbeno angažirana Marijana Kolenko, izkušena ravnateljica OŠ Lava iz Celja. Pred petimi leti je kot mestna svetnica s strokovnjaki osnovala posebno skupino in uspešno so zaustavili mladostniške tolpe, ki so razgrajale ter sejale strah po Celju.

Stanje postaja že skorajda neobvladljivo, poročajo šolniki. Starši se spopadajo s svojimi izzivi, z napornimi službami, tu so finančne stiske, osebne krize – in tako zmanjka moči ter znanja za zahtevne otroke. Četudi jih v šoli opremijo z napotki in usmeritvami, ostaja (pomembna) peščica staršev, ki ne prisluhne in ne želi spremeniti vedenja. Kdaj se je zgodila prelomna točka in zakaj je šlo vse samo še navzdol?

»Zdaj se pogovarjamo o posledicah, ki se kažejo z obnašanjem otrok. Že nekaj let pred korono smo zaznavali spremembe pri otrocih – žal na slabše – in se s tem nismo kaj prida ukvarjali, vsaj ne sistematično, kot bi se morali. To se nam je postopno nalagalo ob načinu življenja, ko so starši zelo zaposleni, a tudi nezdravo zaščitniški – ko veš, da tvoj otrok ravna narobe, pa ga vseeno zagovarjaš, vse je dovoljeno, otrokom niso postavljali jasnih pravil in meja. Gre za skupek vsega. Na šolah smo ob posameznih nasilnih izbruhih skočili, reševali situacijo nekaj dni, potem je utonilo v pozabo. Problemi so se kopičili in prelomni trenutek je bila korona, ko nismo mogli odreagirati tako kot v preteklosti. Prej sta vrtec ali šola ravnala tudi preventivno, pri hujših primerih pa res nikoli ni prišlo do odprave vzroka. Takšni problemi se lahko rešujejo zgolj skupaj, v trikotniku šola–otrok–starši. Starši so se med korono znašli v zelo nezavidljivi situaciji, tako njihove kot stiske otrok so se kopičile. Takrat nismo vedeli, kaj nas čaka, pa tudi premalo resno smo vzeli dolgo odsotnost otrok iz šolskega prostora. Otrokom se namreč poznajo že krajše počitnice, ko ob vrnitvi v šolo pozabijo pozdraviti, pozabijo na temeljne stvari, ki jim jih kažemo dnevno,« razlaga Kolenko.

Gregor Katic

Danes so otroci drugačni

Absolutno se je povečalo število nasilnih dejanj v domačem okolju, opozarja. Nasilje v vseh možnih smereh: nad otroki kot tudi med odraslimi, tako fizično kot še več psihičnega nasilja. V družinskem okolju se je nabralo veliko težkega vzdušja, nerazumevanja, in temu so bili priča otroci. Mladi so se hkrati preselili na družbena omrežja in vsi ti dejavniki skupaj se zdaj odražajo negativno, razmišlja sogovornica.

Kako so ustavili mladinske tolpe

Pred petimi leti so imeli v Celju težave z vandalizmom, nasilništvom, besednimi napadi na starejše, mlajše, in takrat je Marijana Kolenko kot mestna svetnica na seji mestnega sveta izpostavila, da oblikovanja mladih osebnosti ne smejo prezreti in pustiti prostemu teku.

Zanimiv klepet z ravnateljico in nadaljevanje zgodbe si lahko preberete v reviji Jana, št. 17, 25. 4. 2023.

revija Jana