© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Kako se izvleči iz depresivne utrujenosti?


Sonja Grizila
19. 3. 2014, 07.00
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Pomlad je udarila »na polno«, mi pa se vlečemo naokoli kot jesenske meglice, utrujeni, z glavobolom, prebujenim artritisom in kolitisom, za povrh pa še zamorjeni.

Kako se izvleči iz depresivne utrujenosti?

Kako doseči, da se bomo kolikor toliko dobro počutili v svojem telesu? Receptov in predlogov kar mrgoli, problem je, katere izbrati in kako zbrati voljo, da bi se jih držali. Eden od razlogov za slabo počutje, ki prej ali slej pripelje do bolezni, je zakisanost telesa ali drugače povedano, kislinsko-bazično (ne)ravnovesje, ki je pogoj za zdravje. Zdravje je kot vožnja s kolesom, bi lahko parafrazirali Einsteina – dokler gonimo, smo v ravnovesju, ko nehamo, se moramo ujeti ali pa pademo.

O zakisanosti telesa govorimo šele zadnje desetletje, ko je dr. Theodor Baroody strnil svoja spoznanja v knjigi Alkalizirajte ali umrite. Odtlej je izšlo kar nekaj literature, nazadnje je ugledala luč sveta knjiga Kislinsko-bazično ravnotežje (v slovenščini jo je izdala Mladinska knjiga) Eve Marie Kraske, nemške zdravnice, ki obravnava bolnike po doktrini uradne medicine, pri tem pa uporablja različne naravne metode. Ni torej zdravnica, ki je pobegnila v alternativne vode, ampak jih je napeljala na svoj mlin.

Z zdravniki je sicer težko. Ko jim govoriš o zakisanosti, kandidi, paleolitskih dietnih spoznanjih in drugih rečeh, o katerih slišimo in beremo, običajno zamahnejo z roko. Larifari, ni dovolj znanstvenih potrditev, običajno rečejo. In nas rotijo, naj se nikar ne vdamo kakšnim enostranskim postopkom in dietam, ki nam lahko porušijo zdravje. Je pa res, da so včasih začudeni, če se je bolezen umirila ali celo izginila, čeprav je bila diagnoza drugačna. Takrat običajno rečejo: »Ne vem, kaj počnete, ampak počnite to še naprej.«

Vrednost pH. Na kratko – pH je enota za merjenje vsebnosti vodikovih ionov v litru vode. Ena pomeni zelo kislo, 14 zelo bazično, 7 je nevtralno. Edina koristna kislina v telesu je solna kislina v želodcu, ki pomaga razgraditi hrano, vse druge pa so škodljive. Vrednost pH krvi mora biti le malo več ali malo manj kot 7,4, da v telesu poteka vse tako, kot mora, sicer se sprožijo blažilni sistemi, ki odvečne kisline nevtralizirajo in jih spravijo iz telesa; poti so znane, vendar pa pri hudi zakisanosti ne zadoščajo več. Če to traja dlje, pride do presnovnih motenj, ki povzročajo številne zelo hude bolezni. Se pravi, da je pametno o zakisanosti razmišljati, ko smo še zdravi, vsekakor pa je nujno ukrepati, ko se začnejo kazati prva znamenja bolezni – maščobe v krvi, previsok krvni tlak, holesterol, preveč sladkorja v krvi …

Lahko izmerimo? Si lahko sami izmerimo pH?  Delno že, saj se v lekarni dobijo listki, ki nam pokažejo vrednost pH iz seča ali sline, vendar je premalo, če jo merimo le tu in tam in potem zaženemo paniko. Idealni pH krvi namreč ne velja za vse telesne tekočine (želodčna kislina ima recimo pH 1–3) in organe, spreminja se tudi iz ure v uro. Seč je zjutraj na primer zelo kisel, kar je logično, saj se kisline izločajo med spanjem. V knjigi je natančno opisano merjenje, če se večkrat pokažejo huda odstopanja, bo treba k zdravniku in na laboratorijske meritve.

Kaj lahko storimo? Marsikaj, žal pa ne gre brez omejitev,  kar nam običajno ne diši. Poskrbeti moramo namreč, da bomo v telo spravili čim manj škodljivih kislin in da bomo tiste, ki so v njem, čim prej spravili ven. Ampak pozor!  Ne gre le za hrano in pijačo,  kot bi morda mislili, na zakisanost namreč vpliva še kopica drugih dejavnikov, predvsem telesna lenoba, stres in premalo spanja, o čemer ste lahko brali v prejšnji Jani. Osem ur spanja mora biti.

 


Več preberite v tiskani Jani (št. 11, izid: 18.3.2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.