Na naših cestah umre veliko motoristov. S Cirilom Cerarjem, gostilničarjem iz Radomelj in navdušenim motoristom, smo se pogovarjali, kako preživeti na njih. Uglajen gospod najbolj uživa v počasnejši vožnji in je nenehno na preži, saj so motoristi na svojih hitrih dvokolesnikih zelo ranljivi. Z veseljem vam ga predstavljamo, saj sodi v dokaj majhno skupino voznikov, za katere divjanje ni edini užitek.   

 

Ciril Cerar je dolgo vozil moped, a pred petnajstimi leti si je vendarle kupil »pravi« motor. »Zdaj vozim že tretji motor Harley Davidson. To je nizek čoper s 1450-kubičnim motorjem, ki mi omogoča pokončno, udobno vožnjo, primerno moji starosti (nekaj več kot šest križev). Čoperji sodijo med počasnejše motorje, saj z njim lahko dosežem največ okoli 150 kilometrov na uro. Vozim počasneje, da med vožnjo kaj vidim okoli sebe in se razgledujem po neznani pokrajini.  Pri večji hitrosti je vožnja le drzno dirkanje in podiranje ovinkov,« je pripovedoval podjetnik in gostilničar iz Radomelj, ki velja za umirjenega, uglajenega motorista v usnjenem jopiču.

Prevelika hitrost jemlje življenja
Zakaj se na slovenskih cestah ponesreči tako veliko motoristov? »Samo zaradi prehitre vožnje. Pri takem nevarnem dirkanju nad hitrostno omejitvijo jim namreč ostane premalo časa, da bi lahko predvideli dogajanje na cesti in pravočasno ukrepali. Resda nepričakovane okoliščine na cestišču ponavadi zakrivijo avtomobilisti. A nazadnje je kriv motorist sam, če je vozil prehitro in zato ni mogel obvladati razmer. Na motorju se še jasneje odraža človekov značaj in tako, kot se človek vede in odziva v življenju, tako tudi vozi. Žal preveč motoristov to plača z življenjem.«