Iztok Dimc

Vročina ni najboljša spremljevalka rož in okrasnih rastlin, kar pa ne pomeni, da v tem času ne moremo imeti lepega in urejenega cvetličnega vrta. Kako, katere rastline izbrati in kakšno nego te potrebujejo, nam je zaupal Matic Sever, univ. dipl. inž. agronomije, iz Vrtnarske hiše na Rudniku v Ljubljani.

Matic Sever, ki je prav na to temo napisal tudi knjigo Vroče trajnice, primerne za sušo in vročino, razkriva, da je nega okrasnega vrta odvisna predvsem od tega, kako smo tega načrtovali in kakšne rastline smo izbrali. »V poletnih mesecih se pri vrtnih opravilih skoraj vse vrti okoli zalivanja. Če imamo posajene odporne rastline, prilagojene na sušo, potem nam ni treba zalivati ali pa to počnemo le izjemoma. Povprečen slovenski vrt potrebuje temeljito zalivanje v povsem suhem in vročem vremenu vsaj enkrat na teden. Nekoliko drugače je z večino enoletnic in z lončnicami, ki jih zalivamo redno vsak dan. Rastline so v tem času tudi v polni rasti, zato jih po potrebi dognojujemo, a ne pretiravajmo. Če zanjo še nismo poskrbeli, si še lahko pomagamo z novo zastirko med rastlinami, ki bo zadrževala vlago, zmanjševala pregrevanje tal in vsaj nekoliko ovirala rast plevelov. Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, da bodo rastline lepe, čiste in bodo nastavljale nove popke,« svetuje.

Izognite se najpogostejši napaki.

Nepravilno zalivanje je, pravi Matic, najpogostejša napaka, ki jo delamo poleti pri skrbi za cvetlice. »Podobno kot na zelenjavnem vrtu se tudi cvetlični vrt zaliva vsakodnevno in premalo. Omočimo le zgornjo plast zemlje, s čimer rastline dobijo signal, da je voda na voljo le blizu površja. Predvsem enoletnice in nekatere trajnice tja usmerijo korenine in ob morebitnem premoru z zalivanjem so posledice mnogo hujše, kot če bi jih temeljito zalili samo na nekaj dni.« Bolje je, da cvetlice zalijete vsakih nekaj dni in takrat dobro, kot pa da vsak dan površno zalivate.

Najbolje uspevajo sredozemske rastline, hortenzije niso najboljša izbira.

Vse rastline žal niso primerne za vroče in sušne poletne dni, zato je poleg ustreznega zalivanja pomembno, da izberemo najprimernejše rastline za ta čas. Z njimi bomo imeli veliko manj dela in skrbi. »Dokaj dobro je že znano, da večina sredozemskih rastlin dobro uspeva tudi v sušnih in vročih razmerah, številne od teh pa za povrh ne potrebujejo niti veliko hranil. Take so npr. žajbelj, vinska rutica, sivka, nemški rožmarin, številne materine dušice itd. Večina teh je tudi dišavnih, tako da je lepota zaokrožena še s prijetnimi vonjavami.« Med zelnatimi trajnicami Matic Sever omeni tiste res trpežne, kakršne so hermelike, netreski, homulice, bodoglavci, gavre in okrasni pelini. S temi ne moremo zgrešiti. »Pri lesnatih rastlinah navadno s sušo ni toliko težav, ker imajo globlje korenine, izogibajmo pa se npr. kmečkim hortenzijam in slečem oziroma rododendronom, tudi nekaterim japonskim javorjem, ki lahko na polnem soncu dobijo ožgane liste,« opozarja. Pri enoletnicah je nabor res trpežnih majhen. »Manj občutljivi za sušo in vročino so portulak, pelargonije, asteriskus, afriški smilj. Za vse velja, da pazimo, da imajo na voljo dovolj vlage. Najbolje je spremljati rastline in jih začeti zalivati šele po prvih znakih uvelosti, ne pa kar na pamet, ker jih tako samo razvajamo.«

Več v Zarji, št. 31, 2. 8. 2016