Revija Zarja

Brez kave mi živeti ni. To je edini napitek, ki me zjutraj zbudi. V avtu bi brez nje verjetno zaspala za volanom. Pa tudi v službi jih nekaj spijem. A v zadnjem času se mi roke tresejo in skrbi me, da je to mogoče od kave. Sicer berem, da 4–6 kav na dan ni problem. Moj mož jih spije kakšnih 8–10. Je to preveč?  Mila B.

Zelo rad imam kavo, vendar moj želodec ne deli mojega navdušenja. Razmišljam, da bi presedlal na gvarano ali kaj drugega, pa bi pred tem rad povprašal: ali bo to kaj zaleglo? Mediji so polni pravljičnih pohval gvarane, čaja mate … Ne vem pa, ali jim gre verjeti. 

Rihard K.

Če bi kavo danes nekdo poskusil dati na trg, bi po vsej veljavni zakonodaji bila takoj prepovedana. Le zaradi zelo dolge zgodovine uporabe (podobno kot pri sladkorju in tobaku …), visokih davkov, ki so jih države vedno pobirale za to »luksuzno blago«, ter interesa korporacij ima status živila in je najbolj uporabljen pospeševalec delovanja zahodne družbe.

Kavo radi imenujemo »poživilo«, pravilneje pa bi jo bilo imenovati »iritant«. Alkaloidi, ki jih kava vsebuje, in močna kisla reakcija telo iritirajo, zato se to zgane in zažene vse motorčke v želji, da se dražilnih snovi čim prej reši. Da vas hitro nažene na vodo ali požene na blato, ste verjetno že ugotovili. Telo jo na podoben način želi izplakniti tudi iz drugih tkiv, zato srce pospeši utrip in cirkulacijo.

Ta obrambna reakcija telesa povzroča tudi nekaj učinkov, ki so nam všeč. Zagon imunskega sistema, če z njo ne pretiravamo, našo notranjo policijo in carino zgane do te mere, da ko lovita kofein, naše obrambne enote polovijo še marsikaj drugega. Zato ne preseneča, da je pri pivcih kave manjša verjetnost, da bi zboleli za številnimi vrstami raka, karakterističnimi za zaspani imunski sistem. Če je verjeti znanstvenikom, nam bo kava izboljšala sposobnosti za 15–20 odstotkov. Hkrati naj bi bila domala zdravilo proti raku. Pet skodelic kave na dan pri moških zmanjša verjetnost raka na prostati za 60 odstotkov. Znanstveniki z univerze Utah ugotavljajo, da ščiti tudi pred različnimi oblikami raka glave in vratu. Štiri skodelice na dan naj bi za 39 odstotkov zmanjšale verjetnost za razvoj raka ustne votline in grla v primerjavi s tistimi, ki kave ne pijejo. Pri tistih, ki uživajo kavo, je nevarnost, da dobijo raka debelega črevesja ali endometrija, za 25 odstotkov manjša.

Revija Zarja

Kava je, sodeč po raziskavah, tudi superživilo za jetra. Kar za 80 odstotkov zmanjša tveganje za cirozo jeter.

Isti mehanizem požene tudi zaspalo presnovo, pospeši žolčnik in celo učinkuje kot antidepresiv. Znanstveniki tako ugotavljajo, da ste ob rednem pitju kave v za 20 odstotkov manjši nevarnosti, da vas doleti depresija, za 25 odstotkov manjša pa je tudi verjetnost za astmatične napade in diabetes tipa 2.

Kofein zmanjša tudi občutek za bolečino, zato ga v izolirani obliki uporabljamo v številnih protibolečinskih pripravkih.

Ker vdor alkaloidov telo doživlja kot nevarnost, sproža tudi stresni odziv in poveča izločanje stresnih hormonov. Ti sicer za kratek čas omogočijo, da se hitreje »bojujemo ali bežimo«, tudi glava nam takrat hitreje dela, ko pa pridemo na varno, je v naravi mišljeno, da se bomo umirili, nadihali in spočili. V stvarnem življenju ta padec energije, ki sledi hitremu dvigu, mnogi razumemo kot »čas je za še eno kavo«.

Darilo ali posojilo?

Vsesplošni preplah zaradi kofeina sicer čutimo kot naval energije in nekaj časa na tem valu res lahko surfamo. Napačno bi bilo misliti, da je to energija, ki jo je kava prinesla v naše telo. Ne, to je naša energija, ki jo je kava vzela iz našega »rezervnega fonda« in nam omogočila, da ga takoj porabimo.

Pri kavi si dejansko izposojamo energijo iz svoje prihodnosti. Podobno, kot bi danes porabljali denar iz lastnega pokojninskega fonda. Primerjava je zelo primerna, ker dejansko kava vleče energijo iz našega glavnega akumulatorja – ledvic in nadledvične žleze. To sproži hormone, ki telo »zaženejo«, vendar jih s tem tudi sili, da delajo nadure in se tako prej izčrpajo. Tradicionalna kitajska medicina ve, da nenehno ožemanje nadledvične žleze pelje v izgorelost, kronično utrujenost, impotenco, izgubo reproduktivnih moči, inkontinenco in pospešeno staranje. Ima vaš delodajalec res pravico zahtevati, da v službi pustite tudi svoje dolgoročno zdravje?

Na takšno porabo bi morali gledati kot na posojila, ki jih jemljemo od lastnega telesa. Je že res, da sodoben slog življenja pogosto zahteva, da namesto počitka svoje telo prisilimo v nov zagon. Včasih res nujno potrebujemo kakšno posojilo, zato gremo v minus na tekočem računu. Če pa ta minus postane prevelik, tudi cena takšnega izposojanja postaja čedalje bolj obremenilna.

Oderuške obresti

Razen že opisanega izčrpavanja nadledvične žleze kava povzroča tudi številne težave v naši presnovi.

Močna kislost lahko draži sluznice želodca in črevesja. Ker kava telo močno zakisa, mora to za normalizacijo pH-ja v tkivih porabiti veliko lastnih zalog alkalnih rudnin (kalcij, kalij, magnezij …). Če jih ne bomo nadomeščali, bo bilanca vse slabša, telo pa bo postalo kronično zakisano, kar odpira vrata številnim degenerativnim boleznim in osteoporozi.

Kadar je kava v našem črevesju, je onemogočeno vsrkavanje kalcija, železa, magnezija in številnih drugih nujnih rudnin. Kava vpliva tudi na dostopnost vitamina B12, po drugi strani pa s tem, ko zažene stresne hormone, zelo poveča porabo vseh vitaminov B in tako dvojno prispeva k temu, da jih začne zmanjkovati.

Koliko je preveč?

Odvisno, koga vprašate. Tam, kjer kakovost življenja definirajo kot umirjenost, vitalnost, dolgoživost in modrost, kavo vidijo le kot nepotrebnega motilca. Vzhodnjaki jo zato na splošno odsvetujejo in svoje potrebe po dodatnih močeh zadovoljujejo z rastlinami, ki te moči dejansko prinašajo v telo. Če že potrebujejo doping, posežejo po zelenem čaju, začinjenih črnih čajih ali napitkih z začimbami. Podobno je tudi v muslimanskem svetu.

Turška kava ne obstaja!

Črno kavo smo pred uvedbo vseh modernih različic (kapučino, macchiato, ekspreso …) imenovali preprosto turška. Verjetno je bil sleherni prebivalec zahodnega Balkana prepričan, da Turki nenehno pijejo kavo, kar pa ni res. Dejansko islam prepoveduje vse nevrotoksične substance, z razlago, da so njihove koristi manjše od škode, ki jo povzročajo.

Kavo sicer v manjši meri srečujemo tudi v islamskem svetu, tako kot t. i. metin čaj, ki je mešanica močnega zelenega čaja in mete. Vseeno pa je zadetost s kofeinom v teh družbah veliko manjša kot na zahodu.

Poraba kave je največja v Evropi. Glede na naš pretežno sedeči slog življenja in dela ter zaspano presnovo »bumefekt«, ki ga ima kava v telesu, ni nujno slab. Zaprtost, neprekrvljenost in zaspana limfa utegnejo biti nevarnejše kot kakšen požirek kave. Odločilni so predvsem količina, kakovost in čas, kdaj kavo zaužijemo.

Revija Zarja

5 nasvetov za več koristi kot škode:

1) Dopoldne DA, zvečer NE!

Ker kava zelo hitro predrami telo, imamo od nje največ koristi in najmanj škode, če jo uživamo v prvi polovici dneva. Kljub temu da učinki kave hitro izzvenijo, kofein potrebuje devet ur, da se izpere iz telesa. Zato popoldansko pitje kave vpliva na kakovost spanca in regenerativne procese v telesu ter se mu je dobro izogniti.

2) Pred kosilom je bolje kot po kosilu! Rudolf Steiner je predlagal, da zaspane moči prebavil predramimo, še preden jih obremenimo s hrano. Takšen nasvet je smotrn tudi zato, da kava čim manj vpliva na presnovo rudnin in vitaminov. Torej, kadar smo utrujeni, kavico spijemo pol ure pred kosilom. Prebudila bo prebavila in šla hitro naprej. Iz črevesja se bo umaknila, preden bodo tja prišla hranila, za katera želimo, da jih kava ne moti.

3) Vedno z velikim kozarcem vode!

Kava vedno iz telesa ožame nekajkrat več vode, kot jo je sama vsebovala. Je že res, da njene čreslovine nase vežejo tudi toksine in težke kovine ter jih pomagajo izločiti iz telesa, vendar na te učinke lahko računate le, če niste kronično dehidrirani. Zato ob kavi vedno zaužijte tudi velik kozarec vode!

4) Ne pozabite na začimbe

Z začimbami lahko koristne učinke kave pomnožimo, težave pa omilimo. Ena izmed nepogrešljivih začimbnic za kavo je kardamom. Ta obvaruje sluznice, zmanjša dražilne učinke kave in hkrati pospeši presnovo v možganih, zato učinki povečane budnosti in koncentracije trajajo dlje. Kavo se lahko začini tudi s številnimi drugimi začimbnicami, ki ne le prispevajo k aromi, temveč imajo tudi varovalne in poživljajoče funkcije. Več o tem, kako pravilno začiniti kavo za različne potrebe, preberite v Ščepcu ustvarjanja (prelistate ga lahko na shop.zazdravje.net).

5) Sama ali z dodatki

Tudi to je odvisno od želenega učinka. Kava brez mleka (in sladkorja) bo imela manj kalorij, močneje bo pospešila metabolizem, razstrupljala debelo črevo, prispevala k hujšanju in bo telo iz nje potegnilo več antioksidantov.

Mleko bo nase vezalo čreslovine, zato bo kava nežnejša do sluznic (čreslovine jih dobesedno strojijo), vendar bo hkrati tudi onemogočila učinke nekaterih koristnih antioksidantov. Npr. razpoložljivost klorogenične kisline bo za 25 odstotkov manjša. Seveda je že pri praženju kava izgubila 70–90 odstotkov te dragocene snovi, zato dodajanje mleka v resnici malo vpliva na celoten učinek. Če želimo več dobrega iz kave, bo najbolje, da pijemo zeleno (nepraženo) kavo, v kateri je te koristne snovi največ.

Kava z mlekom lahko povzroči krče, drisko in močnejše negativne učinke pri ljudeh, ki tudi sicer težko prenašajo mleko (laktozna intoleranca). Če želimo omiliti učinke čreslovin, poskusimo s sojinim, mandljevim, ovsenim ali kakšnim drugim rastlinskim nadomestkom.

Smetana in kava pa po mnenju mnogih tudi otežita delo jetrom, zato se je tej kombinaciji bolje izogniti.

Kava je velik biznis

Ker gre za panogo, v kateri se obrača desetkrat več denarja, kot ga ustvari naša celotna država v enem letu, ne preseneča, da ogromno denarja industrija vlaga tudi v znanstvene raziskave, ki bi pitje kave popularizirale in dokazale njene koristi za uporabnike. Poslovni podatki pravijo, da gre biznisu s kavo odlično – leta 2019 je bila poraba na svetovni ravni za 30 odstotkov večja kot leta 2010. Nove, dražje oblike  izdelkov (kapsule, instantne vrečke … ) pa povečujejo tudi zaslužek pri vsakem prodanem gramu kave. Ta je od leta 2010 z 244.045 milijonov dolarjev poskočil na 429.479 milijonov, kar je za 76 odstotkov več kot pred devetimi leti. (Vir: Statista, maj 2019)

Mednarodni analitiki za trg kave predvidevajo nadaljnjo rast v enakem tempom. Strokovnjaki za marketing pa se ubadajo predvsem s tem, kako oblikovati izdelke z večjo dodano vrednostjo (beri: kako kavo prodati dražje). Ker število uporabnikov s kupno močjo ne raste tako hitro, kot bi si želeli (glavni trg je Evropa), je drugi steber tržne strategije, kako povečati frekvenco uporabe in spodbujati porabo pri mlajših porabnikih. Mogoče tudi zato v vseh raziskavah, ki v zadnjem času prihajajo na trg, ugotavljajo, da se koristni učinki pojavijo pri pitju 4–6 skodelic na dan.

Revija Zarja

Ekološka, fair trade ali konvencionalna?

Ekološko pridelana kava ima številne prednosti pred konvencionalno. Predvsem zaradi odsotnosti ostankov škropiv in drugačnega načina praženja tudi do desetkrat manj zakisa telo!

Če je kava označena kot fair trade, to pomeni, da je proizvajalec bil zanjo pošteno plačan, še vedno pa ne pove, kako je pridelana. Torej, idealno bi bilo poiskati kavo z oznako fair trade in organic (eko, bio).

Kako do kave brez kofeina?

Z različnimi procesi lahko iz kave odstranimo kofein skoraj v celoti. Praviloma ga ostane le nekaj odstotkov. Večinoma uporabljajo postopek, v katerem se zrna kave perejo v topilu, ki nase veže kofein, potem pa v drugem delu postopka odstranijo še to topilo. Ker prav izbira topila utegne biti problematična, je priporočljivo iskati ekološko certificirane kave brez kofeina, v katerih ni nevarnosti, da bi uživali še ostanke problematičnih topil. Okus kave brez kofeina je malo blažji kot klasične pražene kave, vendar če dekofeinizirajo kavo močnejšega okusa, na koncu dobimo brezkofeinsko različico, ki je zelo primerljiva s kavami srednje močnega okusa.

Znanstveniki so raziskovali tudi zdravstvene učinke pitja kave brez kofeina in ugotovili, da večina antioksidantov in koristnih snovi učinkuje tudi v brezkofeinski različici. Torej bodo vpliv na zaščito debelega črevesja, zmanjševanje nalaganja amiloidnih smeti v možganih, učinek čreslovin na pospeševanje presnove še vedno opazni.

Kako do kofeina brez kave?

Kofein v različnih molekularnih različicah najdemo tudi v številnih drugih rastlinah: mate, pravi čaji, kakav, kola in gvarana so najbolj priljubljeni nadomestki kofeina iz kave.

Oblike kofeina v zelenem čaju, gvarani in mateju so kompleksnejše in učinkujejo dlje ter brez značilnega »vrhunca in padca«, ki ju ustvari kava.

Hkrati so vse močno antioksidativne in v telesu, v nasprotju s kavo, učinkujejo bazično. Tudi število antioksidantov, vitaminov in rudnin v vseh treh rastlinah presega to, kar lahko najdemo v kavi, zato se splača preizkusiti, in če že ne gre brez kofeina, presedlati na njegove varnejše oblike.

Ali pijače s kolo sploh vsebujejo izvlečke kole ali le sintezno pridobljeni kofein, pa je še vedno uganka. Po mnenju mnogih je kola v imenu le ostanek prvotne recepture, ki ni več v uporabi. Pijače s kolo vsebujejo zelo veliko sladkorja, s katerim prikrivajo enormne količine fosforne kisline. Eno in drugo v telesu ustvarja močno zakisanost in zato ropa telo dragocenih alkalnih rudnin.

Revija Zarja

Ali ste vedeli:

·         V ZDA 90 odstotkov odraslih vsak dan uživa kofein.

·         Povprečni Američan na leto za kavo odšteje 164 evrov in preživi v vrsti za kavo 45 ur! 

·         Kava je drugo najbolj prodajano tržno blago, takoj za surovo nafto.

·         Ocenjujejo, da na svetu vsak dan zaužijemo 400 milijard skodelic kave. 

Koliko kofeina zaužijemo?

Vir hrane in pijače	Kofeina v mg.
Kuhana kava (2 žlički)	80 mg
Instantna kava  (2 žlički)	85
Ekspreso 60 ml	100
Ledeni čaj 350 ml	70
Črni čaj 177 ml	70
Zeleni čaj (žlička)	6-35
Coca-cola  100 ml	20-40
Energijske pijače 200 ml	60–120 +
Red bull  354 ml	80 + tavrin
Temna čokolada 100 g	65–130
Mlečna čokolada  100 g	35
Kafeinska protibolečinska tableta	30–200
Gvarana – žlička 3 g	80
Mate 3 g	80
Kakavov napitek – 5 g kakava v prahu	10–12

Objavljeno v reviji Zarja/Jana št. 29, 16. 7. 2019.