S tremi zlatimi medaljami v smuku (in eno v kombinaciji) je končno zablestela tam, kjer so jo številni videli že davno tega. Njena zgodba je neverjetna: od naslovov svetovne mladinske prvakinje do obupanega skoraj dna in do razstavljenega in znova sestavljenega kolena v Švici, potem ko so ji slovenski zdravniki napovedali konec smučarske kariere. Za njeno operacijo pa je prvih tisoč evrov prispevala prav Lara Gut, ki je tokrat na drugem zmagovalnem smuku v Kanadi stala ob Ilki – le stopničko niže.

Zaljubljena je v smučanje in ta ljubezen je za koga verjetno povsem nedoumljiva. »Včasih so res težki trenutki, ampak tako živiš, ker drugače niti ne znaš,« nam je povedala Ilka pred letom dni. Dela v najlepši pisarni na svetu z osupljivimi razgledi, svežim zrakom in neverjetnimi sončnimi vzhodi. Ko bo nehala smučati, se lahko loti izvažanja svojega še bolj neverjetnega nasmeha. Četudi je bil kdaj v preteklosti tudi zelo bridek, ostaja izjemna borka. Za njenega profesorja iz Druge gimnazije v Mariboru Renata Kuzmana, ki je skrbel, da je lahko s svojimi športnimi obveznostmi uspešno usklajevala tudi šolo (mladim športnikom je dosegljiv 24 ur na dan), je Ilka sinonim za pozitivno energijo in simbol herojskega boja za postavljeni cilj. »Ilka je pri tem vedno izpostavljala sebe tako v fizičnem kot v psihičnem pogledu. Neverjetno je, kako niti hude poškodbe in operacije niso zamajale njene velike motivacije in upanja, da se morajo stvari nekoč postaviti na svoje mesto! Danes je punca dosegla rezultat, za katerega se je zavzemala vso športno pot,« pove Kuzman, ki jo je med okrevanjem tistega težkega leta tudi obiskoval. Že pred devetimi leti je o Ilki govoril kot o biseru, za katerega je treba vneto skrbeti.

»Ilka je nesporen talent in tudi nedavni zmagi sta posledica njenega občutka, ki se ga ne da natrenirati – to moraš imeti v sebi. Pa seveda veliko volje in energije, sprejemanje vsega z nasmehom – čeprav je bilo mnogokrat zelo težko. To je ona,« še pove Kuzman in poudari, da je družina Ilke Štuhec prijazna in skromna. »Prav to, da hočeš uspeti kljub zavedanju, da nimaš vsega v življenju, ker si finančno šibek, te žene naprej.«

Hotela je smučati. Ko so ji vsi govorili, da bo morala končati, je Ilka vedela, da jo nekaj velikega še čaka. Tudi mama, čeprav njena največja podpornica in zaupnica, jo je poskušala odvrniti od smučanja: »Res je. Zelo na grobo, zelo grdo sem ji vse predstavila – sama sebi sem se kar gabila, ko sem ji to govorila. Pa je bilo takrat v smučanju še vse dobro urejeno. Preveč kruto je. To je nasilen šport do telesa in po mojem mnenju sploh ni za ženske. Telo mora biti za smučanje izjemno dobro pripravljeno, vsaka mišica v telesu mora služiti, za to potrebuješ leta sistematičnih treningov. Vedno sem trdila, da moji otroci ne bodo smučali, ampak Ilka mojim svarilom ni hotela verjeti, ona je hotela smučati.« Potem je stopila z njo na vse smučarske poti, da bi ji pomagala, da ne bi vse življenje lebdel v zraku tisti če. Mama je nepogrešljivi del Ilkine ekipe (ki je po Massijevih besedah uspešna mešanica principa delovanja ekipe Tine Maze in sodelovanja z moškimi), v kateri sta še trener Gregor Koštomaj in Anja Šešum, nekdanja uspešna veslačica, zdaj kineziologinja z znanjem manualne terapije. Zanima jo telo kot celota in z različnimi prijemi skuša izboljšati njegovo stanje. Ilka je povedala, da brez Anje ne gre, spremlja jo na startu in pričaka v cilju ter ji je tesna opora.

Verjetno je tako vsaj malo razbremenjena Ilkina mama, predvsem zelo dobra serviserka smuči, nekdaj pa tudi sama tekmovalka in kar 16 let trenerka mladih rodov v mariborskem smučarskem klubu Branik. Dolgo je bila tudi kondicijska trenerka, voznica, fizioterapevtka, kuharica in potovalna agentka. Z Ilko sta se pogosto tudi zjokali skupaj in jima je bilo potem bolje. »Da, Ilka je čustvena – preveč,« nam je iskreno povedala. Radi bi, da bi ju večkrat videli jokati – od sreče.

Poskrbite zanjo. O dvakratni mladinski prvakinji je pred leti Jure Košir dejal: »Ko jo gledam, kako predano dela in je pripravljena vsako minuto preživeti za smučanje, bi ji sam nosil smuči, opremo in vse, da bi le lahko optimalno trenirala.« V njej je opazil smučarko za največje predstave, številni so v njej videli talent Mateje Svet in da, čakali smo, da izbruhne v vsej veličini. Do zdaj so se ji odličja izogibala, čeprav je nanizala nekaj odmevnih uvrstitev, tudi šesto mesto na svetovnem prvenstvu leta 2013 in deseto mesto na olimpijskih igrah v Sočiju 2014 spadata mednje.
Po Massijevem mnenju je Ilkin uspeh plod trdega dela in predanosti. Kot je povedal za Ekipo, vozi Ilka s smučarskimi čevlji in smučmi, ki jih je dolga leta razvijala Mazejeva, prav tako sta plod sodelovanja Tine Maze in proizvajalca tudi dres in smučarsko perilo. Nedvomno je uspeh prišel tudi zaradi odločitve, da se Ilka poda na samostojno pot – s svojo ekipo.
Očitno imajo izjemni smučarski talenti težave s sistemom krovne zveze. Smučarska zveza takrat v Ilkino vrnitev po grozoviti poškodbi ni investirala ne denarja ne skrbi. Bodo napeli vse moči, da bodo končno poskrbeli zanjo?
Že pred letom dni je dejala, da jo naprej vleče vedenje, da lahko še marsikaj doseže. »Vem, da lahko, čeprav se marsikdaj vprašam, kaj mi je tega treba – da se pri 24 letih zjutraj zbudim in mislim, da bom razpadla. Vendar požrem bolečino in grem dalje. Res se sliši srhljivo, ampak taka je cena uspeha. Tako kot sem rada tekmovala pri 15 in 16 letih, ko sem stala na najvišjih stopničkah, to še vedno rada počnem, vendar takrat ni bilo toliko motečih dejavnikov, načeloma je bilo za vse poskrbljeno.«