shutterstock

Saj praksa ni nova – makake za obiranje kokosovih orehov na Tajskem gojijo že štiri stoletja, včasih jih uporabljajo tudi kmetje na Šrilanki, v Maleziji ali Indiji. Zakaj? Ker so opice pri obiranju hitrejše in spretnejše od ljudi, samček povprečno nabere 1600 orehov na dan, samička pa 600. Človeški obiralci? Bednih osemdeset orehov na dan. In zato 99 odstotkov kokosovih orehov na Tajskem oberejo opice. Poleg tega je obiranje za ljudi nevarno, drevesa so visoka, zato mora obiralec z nožem na dolgi palici stati tik pod kokosi, da jih lahko odreže. Ko padejo na tla, jih z več deset metrov višine prileti od šest do dvanajst hkrati. Kokosovi orehi ubijejo okrog 600 ljudi na leto.

Ampak zdaj se je zapletlo – organizacije za varstvo pravic živali trdijo, da kmetje s svojimi živalskimi obiralci slabo ravnajo, da jih ujamejo v divjini in jih imajo potem vse življenje priklenjene na verigah, ki jih nikoli ne snamejo. Tajci ogorčeno zatrjujejo, da ni res, da večina lastnikov z opicami dela lepo, da dobro skrbijo zanje in da so makaki, kadar ne delajo, pravzaprav hišni ljubljenčki.

Potrošniki odločajo z denarnicami. Organizacija za zaščito živali PETA pa trdi drugače. Njihova tajna raziskava na osmih plantažah odkriva, trdijo, da divji lovci mlade opice lovijo v divjini, njihove matere pa pobijejo, da mladičke nato silijo obirat kokose, kadar ne delajo, pa jih zaprejo v kletke.

Ne gre zgolj za nepomemben spor med varstveniki in politiko, nasprotno, komu bodo ljudje verjeli, je za Tajsko še kako pomembno. To je tako rekoč vprašanje za 400 milijonov dolarjev, približno toliko je vreden lanski izvoz kokosovega mleka. To, da se javno mnenje obrača proti njim, utegne tajsko predelovalno industrijo kokosa hudo prizadeti, PETA namreč potrošnike poziva k bojkotu in potrošniki ubogajo, vse bolj so pozorni na to, da imajo izdelki, ki jih kupijo, certifikat Fair Trade, poštena trgovina. Splašile so se tudi velike verige supermarketov, ki napovedujejo, da bodo nehale prodajati nekatere tajske izdelke, ne le mleko, tudi kokosovo vodo in olje.

Tajci so grožnjo vzeli resno. Vse bolj gojijo nizka drevesa, da pri obiranju ni treba uporabljati opic. Vladni predstavniki so obljubili tudi ukrepe, ki bodo omogočali sledljivost izdelkov iz kokosa, da bodo kupci torej lahko videli, ali je surovina prišla s plantaže, kjer uporabljajo opice. Nekateri so se pri obiranju celo pripravljeni odpovedati opicam, če najdejo drugo metodo. In te že obstajajo – v Braziliji, Kolumbiji in na Havajih, kjer tudi gojijo kokose, si pomagajo s hidravličnimi dvigali pa z vrvmi in lestvami.

Zarja Jana št. 28, 14.7.2020