Za udeležbo na njem ni treba biti strokovnjak. Prav tako ni nujno, da imate svoj vrt. Dovolj je že nekaj radovednosti in odločenosti, da je vredno poskusiti.

Povedano drugače, vrtnarili bomo v vseh oblikah, od sajenja zelišč, za kar potrebujemo le nekaj cvetličnih lončkov, semen in pribora, do pravega vrtnarjenja na družinskem vrtu.

Odkrijte svoj talent za vrtnarjenje! Da nam bo na vrtnarskem potovanju lepše, smo v družbo povabili nekaj znanih Slovencev. Nekateri že znajo vrtnariti, drugi se želijo tega naučiti. Izmenjava mnenj in izkušenj bo tako zanimivejša. Prihajajo z različnih področij. Med njimi bodo novinarji, igralci, glasbeniki in še kdo. Svojo poklicno vlogo bodo za kratek čas zamenjali za vrtnarjenje. Kdo ve, morda bodo prav po naši zaslugi odkrili v sebi talent, ki mu doslej še niso dali priložnosti, da bi se izrazil. Akcijo smo želeli imenovati kar Zvezde vrtnarijo, a imeti zvezde na vrtu nekako ne gre, kajne? Težko je biti zvezda v gumijastih škornjih ali pri presajanju cvetličnih lončkov. Vseeno nam bodo prav znani Slovenci dokazali, da lahko vrtnari vsak in pri tem zelo uživa.

Predstavili vam bomo osem različnih vrtnarskih vsebin. Ob vsaki bo nastopil »znan vrtnar«, ena od znanih osebnosti iz našega prostora, in bo ob tem predstavil tudi svoj odnos do vrtnarjenja, narave, kulinarike, predvsem pa izkušnje pri teh opravilih.

Nostalgija po okusih, pa tudi prihranek in sprostitev

Poudariti je treba še eno pomembno stvar: danes je vsak domač pridelek prava dragocenost. Ob spoznanjih o industrijskem pridelovanju živil nismo več ravnodušni. Upira se nam hrana, ki nam lahko bolj škoduje kot koristi. Obenem se v marsikom vzbuja nostalgija po okusu paradižnikov z babičine gredice, hrustljavi solati in dišečih zeliščih, po katerih je dišal ves vrt. Zakaj jih ne bi priklicali nazaj?

Izračuni so pokazali, da je vso zelenjavo, ki jo ena oseba potrebuje v letu dni, mogoče pridelati na približno dvajsetih kvadratnih metrih vrta in enaki površini njive. Za štiričlansko družino to pomeni 80 kvadratnih metrov. A tudi manjši vrt, včasih celo balkon, je lahko dragocen vir zelenjave. S pridelavo lahko precej prihranimo. O tem, da je doma pridelana zelenjava bolj okusna in zdrava, pa ni vredno izgubljati besed.

Še ena pomembna stvar:  vrtnarjenje sprošča. V času, ko so službe stresne, je delo z rastlinami prijetno. Namesto da bi izgubljali čas ob koncih tedna v brezdušnih trgovskih centrih, ki nam ponujajo stvari, ki jih niti ne potrebujemo, dajmo priložnost naravi. Vrnimo ji del naklonjenosti, ki nam jo ves čas namenja.

Ob koncu še nekaj izposojene modrosti. Znameniti rimski govorec Cicero je dejal, da človek za srečo potrebuje le knjižnico in vrt. Za knjižnico boste morali poskrbeti sami, prav tako za vrt, mi pa vam bomo z nasveti poskušali približati to, kar Cicero imenuje nič več in nič manj kot sreča.

 

---

Andreja Tomšič, strokovna svetovalka v akciji: Vrtnarjenje je vznemirljiva izkušnja!

Strokovnjakinja, ki nam bo ves čas pomagala z nasveti in povedala veliko zanimivega o vrtnarjenju, je Andreja Tomšič, diplomirana inženirka agronomije, zaposlena v Semenarni Ljubljana, in tudi sama vrtnarka, kadar le utegne, na vrtu svojih staršev.

V dobi hitrega življenja je predvsem v mestih pomembno, da se občasno ustavimo in poiščemo stik z naravo. Ker pa je časa malo, želimo ljudem približati vrtičkarstvo predvsem tako, da spoznajo, da je to pravzaprav preprosto, da zanj ne potrebuješ velike površine, temveč predvsem voljo in željo po odkrivanju novih izkušenj. Zato se vedno bolj uveljavlja tudi vzgoja zelenjave na balkonih in terasah. Poleg tega ima vedno večji pomen vzgoja lastne zelenjave oziroma samooskrba. 

 

---