© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Babje poletje je prijezdilo na lesenem konju


Žana Kapetanović
21. 10. 2014, 07.30
Posodobljeno
09. 08. 2017 · 09:57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Na mag. Dušana Kaplana sem obrnila zaradi njegovih vremenskih napovedi, ki jih zapisuje predvsem na podlagi stoletnih resnic iz zakladnice ljudskih modrosti.

Babje poletje je prijezdilo na lesenem konju

Najraje bi videl, da ga predstavim kot občudovalca lepega slovenskega ljudskega izročila. Res pa je, da sem se na mag. Dušana Kaplana obrnila zaradi njegovih vremenskih napovedi, ki jih zapisuje predvsem na podlagi stoletnih resnic iz zakladnice ljudskih modrosti. Vitalni in simpatični enainsedemdesetletni upokojenec z Blok svoje napovedi oblikuje na podlagi tega, kaj kažejo svetniki, hkrati pa opozarja, da ima zadnjo besedo vedno narava. »Ta bo na koncu odločila. In prav je tako. Le spoštujmo jo.«

»Topla jesen naznanja, da se spomladi zima težko poslavlja,« se glasi ena od stoletnih resnic iz zakladnice ljudskih modrosti, ki jih ima mag. Dušan Kaplan zapisane v svoji vremenski praktiki. Saj veste, pratike so bile nekdaj nekaj podobnega, kot je danes internet – v njih je bilo vedno za vsakogar nekaj. A šalo na stran, vsebovale so predvsem zapise o vsakdanjih stvareh in dogodkih, njihove stalnice pa so bile lunine mene, vremenske napovedi, precej zdrave pameti in prgišče humorja.

Ljubezen do iskanja biserov iz slovenske ljudske zakladnice je v njem prebudila profesorica Silva Trdina, avtorica znamenite knjige Besedna umetnost.  Tudi na učiteljišču so jih v tistih časih spodbujali k zbiranju ljudskih povesti, pravljic in misli. Dušana je zanimalo vreme v širšem pomenu. Že kot otroku, ki je rastel na Blokah, torej v podeželskem okolju, se mu je zdelo zanimivo, ko je, denimo, sosed dejal ženi: »Micka, danes ne bomo želi, jugozahodnik vleče. Popoldne bo deževalo.« To zanimanje za vremenske izkušnje in modrosti v lepi in kleni govorici je gojil vse življenje.  Danes je to njegov upokojenski konjiček.

Gospod, ki je zelo ponosen predvsem na svojo družino, učiteljsko pot pa tudi na to, da je leta 2002 dobil nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v strokovnem šolstvu, je predvsem zelo preprost možakar, ki si želi biti čim bliže naravi. Najraje obuje pohodniške čevlje, se odpravi v gozd ali v gore ter opazuje in posluša. Lahko ga zalotite, kako objema mogočen bor, da bi se napojil z njegovo energijo, kako opazuje mravlje ali kako se z ljubeznijo ukvarja s svojimi čebelami.

Kako si danes ob sončku lepa! Strinjava se, da je vreme od nekdaj ponujalo obilo možnosti za analize in napovedi, seveda pa tudi za pogovore. »Pa tudi pri dvorjenju pride zelo prav,« doda v smehu. »Kako si danes ob sončku lepa, rečeš in osvojiš dekle,« nagajivo pojasni.

Vprašam ga, ali je težko napovedovati vreme. Ljudje od vremenarjev pričakujejo, pravzaprav že kar zahtevajo točne napovedi. »Seveda je težko. Kljub vsem sodobnim računalniškim programom še vedno ni enostavno napovedati vremena za tri dni vnaprej. V Sloveniji pa še posebej, saj ima vsako dvorišče svoje vreme, kot je slikovito opisal razmere pri nas znani meteorolog Andrej Velkavrh. Zelo prav ima. Ljudje se ne zavedamo, da gre za napovedi na drobni človeški ravni, ki so iztrgane iz mogočnega univerzuma. Ko danes poslušam naše vremenoslovce, se mi zdi, da je napovedovati vreme sila zapleteno, skoraj nemogoče. Podnebje smo tako zelo pokvarili z izpusti vse mogoče nesnage v ozračje, da vse te moje napovedi sploh ne bodo držale.«

Torej se vreme nič več ne ravna po stoletnih resnicah iz zakladnice ljudskih modrosti? »Lahko bi rekli, da jo precej svojeglavo ubira po svoje. Luna je velika gospa, ki marsikaj zmore, človeških oslarij, ki jih krivim za nesorazmerja v vremenskih pojavih, pa ne more popravljati. Kljub temu lahko z gotovostjo napovem, da bo zima kar snežena in da se bo vlekla vse tja do velike noči, torej do 5. aprila. April bo dokaj lep, prvomajski prazniki pa bodo hladni in deževni.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 42, izid: 21. 10. 2014).


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.