Shutterstock

Medtem ko so pred leti moja besedila o tem, ali smo pripravljeni na električni mrk, zvenela še kot znanstvena fantastika ali »kaj bi bilo, če bi bilo«, lahko zdaj opazujemo, kako se to odvija v resnici. Mrka v Venezueli ni izzval kakšen potres, cunami, trčenje asteroida ... Ne, povzročil ga je hekerski napad na infrastrukturo. Kdorkoli je to storil, mu ni bilo treba rušiti elektrarn in daljnovodov, le na prave tipke na računalniku je pritisnil. Se vam zdi predaleč, da bi vas ta tematika zanimala? Ista oseba oziroma skupina, ki se je odločila na ta način menjati predsednike in osvajati državo, to lahko stori kjerkoli v svetu, iz istega naslonjača in ne da bi na teren poslala enega samega vojaka.

Sporočilo je jasno: »Če ne boste pridni in ne boste storili, kar želimo, pade infrastruktura!«

Vseeno je, ali vam to sporoča predsednik Rusije, Kitajske ali ZDA, samooklicani voditelji ISIL-a, Al Kaide ali kdo tretji. Vseeno je tudi, kakšni in čigavi interesi so v ozadju. In vseeno je, če vam za politiko ni mar. Milijoni ljudi, kakršni smo tudi mi, ki le želijo živeti po svoje, so se nekega dne zbudili v temo in pomanjkanje goriva, vode, hrane. Življenje se je ustavilo. Bolniki, ki potrebujejo dializo, umirajo. Operacije odpovedujejo. Inkubatorji za novorojenčke ne delujejo …

Sedmi dan brez elektrike ni šala. Ker ni goriva, so tudi agregati utihnili. Ne pomaga, da gre za državo, ki ima ogromne zaloge nafte. V milijonskem mestu Caracasu dela le nekaj bencinskih črpalk in se na gorivo čaka ure in ure.  Mobiteli so že zdavnaj utihnili. Tudi dostop do interneta zahteva elektriko. Še obračanja političnih veljakov nihče več ne more spremljati, ker ne delajo televizorji, računalniki in telefonija.

V nekaterih delih mesta so se ustavile tudi črpalke za vodo in je treba peš več ur do krajev, kjer je še voda, ali do izvirov, rek ali potokov. Jose de Vian, inženir mestnega vodovoda, razlaga, da mesto potrebuje 20.000 litrov vode v sekundi, v obdobju restrikcije je ta številka že padla na 13.000, z ustavljeno oskrbo z elektriko pa se je ustavila tudi večina vodnih črpalk. »Kako naj otroku razložim, da ni vode?« se sprašuje prebivalec Caracasa. Si predstavljate, da bi bili na njegovem mestu? Pri nas je težava že to, da mulcu razložite, da je zmanjkalo njegovega priljubljenega čokoladnega namaza ali da internet trenutno ne deluje.

Poceni vojna

Scenarij, ki smo mu priča, lahko jutri postane resničnost na mnogih koncih sveta. Bodite prepričani, da bodo mnogi (če še niso) ugotovili, da so hekerski napadi najcenejša oblika izsiljevanja. V vojni doktrini temu rečejo asimetrično vojskovanje. V prevodu to pomeni, da namesto »junak na junaka« danes vojaške cilje zavojevalci dosežejo z droni, usmerjenimi neurji, ustvarjanjem suše, računalniškimi hekerskimi napadi na infrastrukturo, blokadami oskrbe s strateškimi surovinami …

Shutterstock

To se pri nas ne more zgoditi? »Slovenijo še na zemljevidu težko najdejo.« »Ma koga zanima Slovenija. Nas ponavadi, ko se delijo teritoriji, nekdo vzame za povrh.« Takšne in podobne »modrosti« slišimo vsak dan. Celo v diskusijah, ki jih imajo na državni ravni tisti, ki smo jim zaupali skrb za našo varnost. Zagotovo so podobno menili tudi prebivalci Sirije, ki je pred desetletjem veljala za »Švico Bližnjega vzhoda«. Ali prebivalci Venezuele, v kateri se je do pred kratkim lepo živelo in je bila zgled dobro delujoče dežele.

Pomislite le na en možen scenarij. Mi smo ena izmed redkih držav z veliko pitne vode. Ta pa bo jutri vrednejša od nafte. In če danes gledamo, kaj se dogaja državam, ki so »zagrešile« le to, da je pri njih veliko nafte, si je res tako težko zamisliti, kako bo, ko se bo nekdo spomnil, da bi rad počrpal našo vodo?

Kaj se lahko naučimo?

Tveganje, da se naše lepo, mirno in urejeno življenje na sončni strani Alp čez noč spremeni, postaja iz dneva v dan večje. Geopolitično gledano, četudi si tega ne želimo, naša majhnost zahteva, da kimamo velikim igralcem, ti pa delujejo po principu, če si prijatelj mojega sovražnika, si moj sovražnik.

Klimatske spremembe kot loterija vsako leto opomnijo kakšno pokrajino, da je vse možno. Poplave, žled, nenadni trije metri snega, nekaj mesecev suše, požari velikih razsežnosti …

Naslednjih devet nasvetov vam lahko reši ali vsaj olajša življenje

1. V mestih bo vedno najtežje

Izredni dogodki so in vedno bodo najbolj prizadeli ljudi, ki so se oddaljili od narave in živijo v mestih, ki so odvisna od brezhibno delujoče infrastrukture. V velikih mestih že smeti, ki jih niso pravočasno odpeljali, postajajo veliko tveganje za prebivalce, kaj šele če ni elektrike, vode, goriva, hrane … Tisti, ki se tega zavedajo, že iščejo pot nazaj k naravi. Ali poskušajo svoje mestno življenje reorganzirati tako, da so čim manj odvisni od mestne infrastrukture. Glede na majhnost naših mest je v Sloveniji to veliko lažje kot v velemestih, kjer na kupu živi nekaj milijonov ljudi.

2. Pravočasno je takrat, ko je za vse druge prezgodaj

Ko neurje odkrije tisoč streh, je prepozno za razmišljanje, kje se bo dalo kupiti PVC-folijo ali rezervni strešnik. Ko je ob žledu v Sloveniji nekaj tisoč ljudi ugotovilo, da bi potrebovali agregat, seveda ni bilo več mogoče dobiti kakega 500 kilometrov okrog. Med bombardiranjem Srbije so moji rojaki prepozno ugotovili, da v hiši nimajo niti enega kanistra, s katerim bi lahko zajeli vodo, ki je je zmanjkovalo, ko je bil bombardiran vodovod. In so tako po hiši nabirali kozarce in steklenice ter vodo nalivali v vse, kar so našli. Pa še to je bil problem, saj v pomanjkanju vode ne moreš pomiti umazanih kozarcev, v katere bi rad nalil pitno vodo. Dojeti je torej treba, da imate ob kakršnihkoli izrednih razmerah na voljo le tisto, kar ste pripravili v času, ko so vsi bili prepričani, da ste tepec, ker o morebitni krizi sploh razmišljate.

3. Tri koristi PVC-folije

Rola UV-obstojne PVC-folije je zelo dragocena za preživetje. Z njo lahko prekrijemo tla ob kakšni kontaminaciji iz zraka (npr. če zagori še kakšna deponija nevarnih odpadkov, ob katastrofi v tovarnah, nuklearki …). Kdor je v okolici Vrhnike, takoj ko je zagledal črn dim, čez svoj vrt potegnil sto kvadratnih metrov folije, danes ne skrbi, kaj je v njegovi solati in korenčku. S takšno folijo lahko zakrpamo tudi streho, razbita okna ali jo ob suši razgrnemo in že v enem nalivu zberemo dovolj deževnice za daljše namakanje vrta.

Shutterstock

4. Voda je osnova preživetja

V vsaki krizi sta praviloma najprej na udaru voda in elektrika. Če imate doma tisoč litrov pitne vode, vam bo prihranjeno to, kar danes doživljajo prebivalci Venezuele. Ne boste se tepli pred rezervoarji, ne bo vam treba peš deset kilometrov do prvega potoka in ne boste tvegali hudih okužb zaradi onesnažene vode. To pomeni, da poleg o nabavi rezervoarja premislite tudi, kako boste v nuji to vodo očistili oziroma konzervirali. Nič posebnega – če se tega lotite danes. V prodajalnah opreme za kampiranje prodajajo različna sredstva za konzerviranje pitne vode v rezervoarjih avtodomov. Kapljice, tabletke, praški, nanotehnologija … Lahko so na osnovi klora, srebrnih ionov ali reverzne osmoze, lahko se odločite tudi za različne modele filtrov, s katerimi vodo iz rezervoarjev ponovno prečistite. Danes je vsega dovolj. Jutri pa …

Shutterstock

5. Kako se boste greli?

Ker pri nas ni tako toplo kot v Venezueli, moramo na seznam nujnega za preživetje dodati tudi vir ogrevanja. Toplotne črpalke potrebujejo elektriko! Centralna kurjava potrebuje elektriko! Če imate peč na pelete in sodobne lesne »produkte«, ki jih morate kupiti, kako se boste ogrevali ob električnem mrku, ko bodo zaprte tudi trgovine, ki prodajajo pelete? Prebivalci Sarajeva so med vojno  na lastni koži izkusili, da parket slabo gori, tapisoni in laminatni tlaki pa so s kemičnimi hlapi zastrupili tiste, ki so jih zažigali, da bi se ogreli. Mesto brez starih dreves še danes priča, kaj so morali preživeti. Bi se lahko iz tega kaj naučili?

6. Kaj boste jedli?

Nenehno poslušamo o milijonih ogroženih na raznih koncih sveta, ki čakajo, da jim dostavijo humanitarno pomoč. V vojnah »nepridipravi« radi z ogrožanjem civilistov, ki jih jemljejo za živi ščit, onemogočajo humanitarni pomoči, da bi prišla tja, kjer jo najbolj potrebujejo. V naravnih katastrofah pa je praviloma problem v tem, da prizadenejo tudi infrastrukturo, po kateri bi lahko pomoč prispela. Če ni ceste in letališč, so prebivalci zelo dolgo odrezani od sveta, preden pride pomoč. Nemci so že pred nekaj leti zahtevali od vseh svojih prebivalcev, da samooskrbo dvignejo na vsaj 30 dni. To pomeni, da so jim naložili, naj si ogledajo svojo shrambo in preverijo, ali družina lahko zdrži 30 dni, ne da bi morala karkoli dodati. Kakšno je pa stanje v vaši shrambi?

7. Zdravila, brez katerih ni življenja

Osupnil me je podatek, da je po orkanu Katarina največ ljudi umrlo zato, ker so bili predolgo brez življenjsko pomembnih zdravil. Diabetik brez inzulina, oseba brez ščitnice, ki mora dnevno nadomeščati ščitnične hormone, astmatik brez pršila … Vsi so lahko v hipu v smrtni nevarnosti, če ostanejo brez zdravil. Pa mislite, da jih imajo takšni bolniki vedno pri sebi? Da imajo doma dovolj zaloge za morebitne izredne razmere? Tudi če nimate nobene kronične ali ogrožajoče bolezni, je dobro vedeti, da je naša zdravstvena infrastruktura že sedaj na robu vzdržnosti. Če pomeni rdeč alarm za našo urgenco že to, da pozimi obravnavajo 30 pacientov več, ki so padli na poledenelih tleh, pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi se zgodil kakšen potres ali druga težava večjih razsežnosti.  Če danes na urgencah, ki imajo dovolj elektrike, vode, zdravil in delujočih aparature, čakamo ure in ure, si znate predstavljati, kako bi bilo, ko bi ta ista urgenca morala delovati brez elektrike, diagnostičnih naprav, sanitetnega materiala in računalnikov?!

Mogoče je čas, da si ogledate svojo omarico z zdravili; da se udeležite kakšnega tečaja prve pomoči, da vsaj znate prevezati rane, imobilizirati zlom ali pomagati pri reševanju drugih. Izkoristite sezono in spoznajte čudovite zdravilne rastline, s katerimi si lahko pomagamo pri poškodbah, zastrupitvah, bolečinah … Spoznajte moči vrbe, močvirskega oslada, rožmarina, gabeza, arnike … in to znanje prenesite tudi svojim otrokom in vnukom. (Knjigo naravne rešitve za bolečine lahko prelistate na shop.zazdravje.net). Če imate kronične bolezni, mogoče negotovo prihodnost izkoristite za spodbudo, da se svoje težave lotite celostno, poiščete vzroke in jih odpravite. Četudi so vaša zdravila učinkovita in neškodljiva, kdo pravi, da jih boste vedno imeli na razpolago?

8. Znanje šteje bolj kot zaloga

Slovenija je glede možnosti preživetja zares raj na zemlji. Res je, da imamo zelo malo obdelovalnih površin, zato pa lahko uživamo dobrote, ki rastejo v gozdovih in na travnikih. Seveda če jih dobro poznamo in vemo, kaj bi z njimi počeli. Takšno znanje vam prav pride, tudi če imate trenutno vrtove in njive.

Ko pride do izrednih situacij večjih razsežnosti, je pričakovani pojav tudi ropanje po vrtovih in njivah. Dobra novica je, da tudi tisti, ki ropajo, ne kradejo tega, česar ne poznajo. Prav zanima me, koliko ljudi prepozna šmarno hrušico, josto, kosmuljo, sibirsko borovnico, regačico, lobodo, krebuljico, drene in druge dobrote, v katerih je veliko več vitaminov in rudnin kot v paradižniku in papriki, po katerih bodo najprej vsi planili. Več divjih, udomačenih, travniških in gozdnih rastlin poznate, varnejši boste povsod. Zato bo vsaka minuta, ki jo boste namenili spoznavanju obilje, ki nas obkroža, odlična naložba, ki prinaša zdravje, in kar je še pomembneje, mir, ker vas tudi v morebitnih izrednih situacijah ne bo zagrabila panika. Ne zamudite številnih tečajev spoznavanja divjeraslih rastlin, ki jih te dni organizirajo društva na vseh koncih Slovenije. Jedli boste najboljšo možno hrano že od trenutka, ko jih začnete nabirati. Hkrati pa boste dojeli, da mati narava vedno obvaruje tistega, ki jo ljubi in spoštuje.

Shutterstock

9. Največ štejejo odnosi!

Družba, v kateri je sosed sosedu volk in se vse raje plača, kot da bi se sposodilo ali prosilo za pomoč, je v kriznih situacijah zelo ranljiva. Tam, kjer se ljudje poznajo, znajo stopiti skupaj ter združiti moči in vire, bodo vsako izredno stanje premagali hitreje in lažje kot v okolju, kjer bodo izredni dogodki naplavili na površje »neporavnane račune« iz preteklosti.

Kriza človeka ne spremeni – praviloma le okrepi tisto, kar že tli pod tanko skorjico civilizacijskih norm. Zato slabi odnosi takrat, ko je kriza, postanejo še slabši, in nasprotno – tam, kjer sta dobrota in srčnost že pognali korenine, se v krizi razcvetita.

Zato izkoristite novo sezono, da zasejete tudi več dobrote in dobrih odnosov v svoji soseščini, ker mogoče bo že jutri od tega odvisno naše preživetje.

Objavljeno v reviji Zarja št. 12, 19. 3. 2019.

Shutterstock