Pravljična dežela v Celju praznuje 25 let
Nastopil je čas, ko lahko otroci med sprehodom po praznično okrašenem Celju spet prestopijo vrata Pravljične dežele. Tam lahko rajajo, prisluhnejo zgodbam pravljičnih vil, se podajo na vožnjo s kočijo in morda srečajo celo Božička. »Največ šteje sporočilnost pravljične dežele, ki potuje skozi zgodbe prazničnih junakov. Menim, da je ta tradicija velika prednost. Tudi svetovna mesta spoštujejo svojo tradicijo, jo negujejo. Novosti je treba uvajati nežno,« pravi pobudnica tega prazničnega dogajanja Vladimira Skale. In še posebej poudarja, da je Pravljična dežela dostopna vsem otrokom brez razlike – vsak lahko vzame delček teh sanj.
Vladimira Skale, ki se že vrsto let posveča organizaciji različnih dogodkov in modnih revij, je bila od leta 1998 dva mandata članica Mestnega sveta Mestne občine Celje. Takrat jo je Aleksa Gajšek Krajnc, nekdanja vodja kabineta celjskega župana, povabila v odbor za pripravo prireditev, v katerem so med drugim sodelovali še Andreja Rihter, Viki Ašič, Jože Volfand, Edi Krajnik in drugi. Spominja se, da se je v obdobju po osamosvojitvi države dogajalo kup sprememb, ki so vplivale tudi na dogajanje v mestnem jedru. »Veliko obrtnikov je zaprlo svojo dejavnost v mestu, tudi nekatere ustanove so tam nehale pripravljati dogodke. Nastala je nekakšna sivina. In tako sem dala pobudo za dogajanje, ki bi pritegnilo mlade in bi jim privzgajalo odnos do mesta.« Tako je Pravljična dežela dopoldne začela sprejemati nadebudneže iz osnovnih šol in vrtcev, med 17. in 19. ure pa je postala priljubljena med starši, ki gredo popoldne s svojim podmladkom na sprehod v mesto.
Težko je bilo prebiti led
Vladimiri Skale se je Pravljična dežela zdela odlična priložnost tudi za to, da obiskovalci mesta vzpostavljajo odnos s tamkajšnjimi trgovinami in gostinskimi ponudniki. Ko je ponudnike v prvih letih projekta prosila za sodelovanje, je bila deležna mlačnega odziva. Čeprav jim je občina v sodelovanju z nekdanjim Vrtnarstvom Celje podarila smrečice, je bilo le peščica ponudnikov pripravljenih okrasiti drevesca. »Ogromno časa in truda je treba, da pri ljudeh zbudiš občutek za mesto. Eno je govoriti, drugo je nekaj narediti,« poudarja sogovornica.
Na hladen tuš je naletela tudi, ko je iskala gostinca, ki bi bil obiskovalcem pripravljen na stojnici ponuditi nekaj okrepčil in sladic. Na bazarju, ki so ga v Celjskem domu pripravile članice slovenskega mednarodnega združenja žensk Sila, ki povezuje predvsem soproge diplomatskih predstavnikov v Sloveniji, je opazila vizitko slaščičarstva Sladki Toni in spoznala ustanovitelja tega podjetja. Slednje zdaj že 23 let soustvarja pravljično dogajanje na Glavnem trgu, Sladki Toni pa tudi oživi, saj njegov lik vsako leto dela družbo Božičku.
Pravljična akademija
V prvih letih se je Skaletova spopadala še z izzivom, kako poskrbeti za kostume vseh pravljičnih junakov. Pri tem so ji najprej pomagali v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, skozi leta je nato spletla sodelovanje s kostumografinjo Stanislavo Vauda Benčevič.
V prvem obdobju so se v pravljične vile med drugim prelevile Mojca Krajnc, Ditka Petek, Biserka Božič. Kasneje so otroke, ki so želeli sodelovati, začeli vabiti na javno avdicijo. Tisti, ki so izbrani, se pridružijo pravljični akademiji, kjer pod mentorstvom Vladimire Skale in Marijane Kolenko dva meseca ustvarjajo pravljične like. »Vsak otrok skozi svoje oči ustvarja svojo pravljico in svojo zgodbo. Zgodbe govorijo o vrednotah, kot so prijateljstvo, zaupanje, pozornost, medsebojna pomoč, spoštovanje … Veliko pozornosti namenimo tudi temu, kako nato vsak posameznik interpretira ta sporočila.«
Čarovnija že na vlaku
Pravljična dežela je skozi leta postala magnet, ki privablja otroke iz vse države. Da si številni otroci iz vrtcev in šol želijo takšna doživetja, se je izkazalo že pred leti, ko je Mestna občina Celje zakupila prvi prevoz z vlakom, ki je v knežje mesto pripeljal kratkohlačnike iz Velenja. Vsa prosta mesta so bila takrat zasedena.
Pokojni Miloš Rovšnik, ki je pri Slovenskih železnicah opravljal različne vodilne vloge, je takoj prepoznal možnost sodelovanja in je za idejo, da bi pravljični vlaki otroke pripeljali tudi iz drugih mest, navdušil ključne odločevalce na železnicah, med drugim vodjo marketinga Tanjo Rotovnik. Tako se od leta 2005 vrstijo številne vožnje iz Maribora, Ljubljane, Podčetrtka in tudi iz Zagreba. Posebnost pravljičnih vlakov je animacija, saj otroke na poti spremljajo pravljični liki.
Moč sodelovanja
Pobudnica projekta je hvaležna za številna sodelovanja, ki so se spletla z leti. Muzej novejše zgodovine Celje pomaga pri pripravi sprehoda skozi mestno jedro, Zavod Celeia Celje v prazničnem decembru organizira božični sejem in koncerte na prostem, mestni marketing na različne načine spodbuja ponudnike v starem mestnem jedru.
Da lahko otroci doživijo Pravljično deželo, vsak dan svoje moči združijo številni nastopajoči in vsak od njih po besedah Vladimire Skale občuti veliko odgovornost. Vrata Pravljične dežele radi prestopijo tudi otroci, ki decembra obiščejo Tehnopark ali si ogledajo predstave v Slovenskem ljudskem gledališču. Tako se na Glavnem trgu v Celju naenkrat zbere tudi več kot tristo otrok, ki jim animatorji pričarajo zimsko pravljico. »Ko smo lani sklenili to pravljično dogajanje, je eden od animatorjev dejal, da si želi, da bi tovrstno dogajanje trajalo celo leto, saj se med animatorji in obiskovalci širijo lepa sporočila, ki mlade opolnomočijo. Danes, ko v družbi velikokrat čutimo, da je človek razvrednoten, to veliko šteje,« je sklenila.
Foto: arhiv NT/Sherpa
»Organizatorji moramo držati svojo smer, ne smemo biti populisti trenutnega časa. Dobila sem nešteto pobud, naj v pravljično deželo vključim plastične figure, naj uvedem Disneyjeve like. A zakaj bi kogarkoli kopirala, če imamo svoje ideje?«
