Novih spoznanj še ni konec
O Celjskih grofih je že veliko znanega, a nova odkritja vedno znova presenetijo zgodovinarje. O moči ene najpomembnejših plemiških rodbin na naših tleh govori tudi podatek, da so prve generacije Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov, imele le pet gradov, nato se je »imperij« širil. Friderik I. je vsako leto kupil en grad na račun zadolženih lastnikov, ki niso mogli vrniti dolga. »Celjski niso bili le politiki in vojaki, ampak tudi izjemni poslovneži,« meni Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, ki se prvenstveno ukvarja s preučevanjem te pomembne rodbine. Nekateri bi jim sicer rekli vojni dobičkarji, a tudi v tistih časih so žal uspevali bolj iznajdljivi in prebrisani.
Ker letos mineva 650 let od povišanja Žovneških gospodov v Celjske grofe, je muzej včeraj v Stari grofiji odprl razstavo, ki na ogled postavlja nekaj dragocenih listin, grofovskih pečatov in drugih predmetov iz 14. stoletja. Ob tem je izšla tudi publikacija Žovneški postanejo grofje Celjski, ki jo je tako kot razstavo pripravil mag. Damir Žerič.
Dvakrat povišani
Celjski so grofovski naziv prvič dobili že leta 1341, a so ga zaradi nasprotovanja Habsburžanov morali potrditi še enkrat, in sicer leta 1372. Publikacija in razstava sta povezani s tema dogodkoma. V Stari grofiji bo razstava na ogled do oktobra prihodnje leto, le mesec dni pa bosta razstavljeni dve originalni listini o pogrofovljenju, ki ju je muzej dobil iz Arhiva RS.
Muzej želi s to razstavo in knjigo predstaviti zlasti pomen drugega povišanja Celjskih v grofe. Pri prvem je namreč šlo bolj za ugled kot formalno moč Celjskih. »Novi cesar Karel IV. Luksemburški je nato razveljavil vse privilegije svojega predhodnika, ki bi škodili interesom Habsburžanov. V Brnu je septembra 1372 ponovno povzdignil Hermana I. in Viljema I. ter vse njune potomce v grofe Celjske. To drugo pogrofovljenje je bilo za Celjske veliko pomembnejše. Celjska grofija je bila po novem bistveno večja, obsegala je gospostvo Gornji Grad, njihovo prvotno posest štirih gradov (Žovnek, Ojstrica, Liebenstein in Šenek), gospostvo Lemberg pri Šmarju pri Jelšah in dediščino izumrlih grofov Vovbrških s središčem v Celju. Dobili so tudi status državno neposrednega fevda, kar je začelo rahljati zvezo med Celjskimi in Habsburžani. Slednji s tem drugim povišanjem takoj niso soglašali, ampak šele po cesarjevem posredovanju,« je pojasnil avtor razstave in knjige.
Samo za mesec dni sta na razstavi prvič doslej predstavljena dva originala dokumenta iz Arhiva RS, in sicer listina iz leta 1341 o prvem povišanju v grofe in listina iz leta 1372 o drugem povišanju. Predstavljeni so tudi pečati Celjskih grofov, ki imajo značilne tri zvezde. »Zvezde so bile do Hermana II. edini simbol na pečatih. Vsi pečati so odtisnjeni v zelenem čebeljem vosku in šele Herman II. je začel pečatiti v rdečem vosku,« je pojasnil Žerič. Na razstavi so na ogled še različni predmeti iz 14. stoletja, od namizne posode, svečnikov in pečnic do delov bojne opreme.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
Preberite več v Novem tedniku
