Novi tednik
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Od onostranstva do skrbi za zanamce: o odnosu do smrti v arhivskem gradivu


Robert Gorjanc
30. 10. 2020, 05.17
Posodobljeno
05:52
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Prihajajoči dan spomina na mrtve in praviloma turoben jesenski čas (ki je letos na srečo zlatorumeno pisan in topel) sta zagotovo primerna za ustvarjalne projekte, ki premišljujejo o življenju in smrti. Lotili so se ga tudi v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer so pripravili razstavo in izdali katalog z naslovom Memento mori – smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Avtor knjige in razstave je dr. Aleksander Žižek.

Arhiv NTRC

Kot je povedal dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, so v okviru načrtovane predstavitve projekta v arhivu želeli pripraviti vsaj novinarsko konferenco, saj uradnega odprtja razstave glede na aktualne ukrepe vlade ni bilo mogoče izvesti. A so zadnji ostrejši ukrepi vlade onemogočili tudi to možnost, prav tako začasno ogled razstave v Zgodovinskem arhivu Celje.

»V naši ustanovi na pomen arhivskega gradiva ne gledamo le kot na nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, marveč kot na gradivo, s katerim lahko komuniciramo tudi sedanjost. Smrt je zagotovo področje, ki je še vedno precej tabuizirano. S predstavitvijo dokumentov v časovnem loku več stoletij smo v okviru knjige in razstave želeli pokazati, kakšen je bil odnos do smrti v preteklosti, in izzvati razmislek o doživljanju smrti ter vprašanjih, ki si jih vsak posameznik o tem zastavlja danes, še zlasti v času prihajajočega praznika,« je pojasnil Borut Batagelj.

Za proučevano arhivsko gradivo je avtor razstave in kataloga dr. Aleksander Žižek dejal, da ni tipično, v katerem bi lahko pričakovali smrt. V zvezi z arhivi jo namreč ponavadi povezujejo z matičnimi in mrliškimi knjigami, za ta projekt pa je preučeval vse zbirke, ki jih hrani celjski arhiv.

»Na razstavi in v knjigi je na primer predstavljena darovnica, ki ilustrira odnos do smrti neke plemkinje iz 17. stoletja. V njej je celjskim minoritom zapustila določen znesek, za kar naj bi minoriti zanjo opravljali molitve in večne maše. S tem si je vsekakor želela kupiti bolj ugledno mesto v onostranstvu,« je bil slikovit Aleksander Žižek. Avtor je predstavil še gradivo iz sodnih in upravnih fondov ter tako nazorno prikazal, da smrt nastopa v celi paleti arhivskega gradiva.

Foto: ZAC

Preberite več v Novem tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.