»Medicina in glasba – dolgujem obema«
Laščanka, 25-letna Urška Sikovšek, je glasbenica – je profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vodja Mešanega pevskega zbora Šentrupert in vodja ter dirigentka znanega celjskega orkestra Lucky & the Pipes. Čeprav je svojo glasbeno pot snovala sama, ji je dirigiranje orkestru, katerega članica je bila že v srednji šoli, nepričakovano padlo v roke z vsemi avtorskimi notnimi zapisi aranžmajev v trenutku, ko je znan Celjan, dirigent Srečko Cizelj nenadoma preminul in ji zapustil svojo glasbeno zapuščino. Pri komaj 19 letih je stopila v čevlje glasbenega velikana, mentorja in prijatelja.
Danes, pet let po smrti dirigenta in ustanovitelja celjskega orkestra Lucky & the Pipes Srečka Cizlja (nekoč dirigenta zasedb Žabe in Akord), Urška Sikovšek ponosno stoji na mestu, kjer je stal on, in tako uresničuje njegovo poslednjo željo, ki ji jo je zaupal na bolnišnični postelji pred smrtjo – da bi njegovo glasbo orkester igral naprej. »Težki časi so bili, Srečko ni bil dirigent kot drugi, ki so bili kdaj v mojem življenju. On je bil naš mentor, prijatelj, naš družinski član. Svoje družine ni imel in čeprav je imel svoje podjetje, je njegovo življenje predstavljala glasba, mi smo bili njegova družina. Cele noči je pisal skladbe in priredbe, ki so danes moja last. To je neprecenljivo,« pripoveduje Urška, ko se spominja žalostnega poletja 2018. A mlada glasbenica je tudi iz te travmatične izkušnje potegnila največ – glasbo, ki razveseljuje mnoge, in ohranjanje sestava, ki je vsem 15 članom v ponos. Sicer pa jo je življenje pred prvo težko življenjsko preizkušnjo postavilo že zelo zgodaj.
Vrtec na onkološkem oddelku
Kot triletni deklici so ji odkrili levkemijo v zgodnji fazi. Štirinajst dni kasneje se je že začela zdraviti, takrat na stari pediatrični kliniki, danes tamkajšnje bolnike poznamo kot Junake tretjega nadstropja. »Obdobja se spomnim po različnih izsekih. Spomnim se, ko smo obiskali živalski vrt in ko nas je obiskal Pavle Ravnohrib, takrat voditelj priljubljene oddaje Male sive celice.« Spomini so medli, a ve, da ji nikoli nihče ni dajal občutka, da je drugačna od vrstnikov, nihče je ni nikoli pomiloval. »Zelo rada sem imela risanko Palček David. Tako sta mi starša povedala, da so v moje telo prišli Troli, Palček David in njegov zvest lisjak Švist – torej zdravniki in zdravila – pa jih bosta pregnala.« Terapije in boj z boleznijo so jo zaznamovali, zato je živela v prepričanju, da bo zdravila in pomagala tudi sama.
Več v aktualni številki Novega tednika
