Iz domoznanstva: Rudolf Maister je ključno vplival na Roševo literarno pot
V Novem tedniku tedensko objavljamo drobce zgodovine. Ta zapis je eden v nizu o Franu Rošu (1898–1976). Mineva namreč petdeset let od smrti tega celjskega pesnika, pisatelja, dramatika, učitelja in kulturnega delavca.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Fran Roš je bil kot dijak del kroga mladih celjskih gimnazijcev, ki jih je povezoval literarni krožek Kondor. Ključno vlogo pri njegovem nastanku je imel Rudolf Maister, ki je v Celje prišel 1. novembra 1913 kot častnik črnovojniške enote. Maister se je kmalu vključil v slovensko kulturno življenje mesta in navezal stike z naprednimi celjskimi gimnazijci.
Maister za mlade ni bil samo vojaški častnik. Bil je njihov pesniški vzornik, mentor, prijatelj in uredniški sodelavec. Pod njegovim vplivom je nastal tajni dijaški literarni klub Kondor. Dijaki Stanko Pečar, Srečko Puncer, Fran Roš, Arkadij Videmšek in Davorin Ravljen so začeli izdajati literarni list Savinja. V njem so objavljali svoje literarne poskuse in s pisanjem krepili slovensko narodno zavest.
Savinja je izšla v petih številkah, zadnja konec junija 1914. Nato je izbruh prve svetovne vojne prekinil njeno izhajanje in nasilno posegel v življenje mlade generacije celjskih gimnazijcev. Ohranjenih vseh pet številk je danes dragocena kulturna in zgodovinska dediščina; hranijo jo različne ustanove, med njimi tudi Osrednja knjižnica Celje.
Objavljal je pod psevdonimom
V tem krogu je začel svojo literarno pot tudi Fran Roš. V Savinji je objavljal pod psevdonimom Svobodin Semenov. Njegova poezija je izstopala ob poeziji Srečka Puncerja; raziskovalci tega obdobja posebej poudarjajo kakovost njunih prispevkov.
To ni bilo zgolj nedolžno dijaško literarno druženje. Mladi avtorji so pisali v času, ko je imela narodnostna pripadnost tudi izrazito politično težo. Roševa besedila so bila protiavstrijsko usmerjena, zato je že kot mladenič prišel v navzkriž z oblastmi. Njegova literarna pot se je tako začela v okolju, v katerem je bila slovenska beseda hkrati umetniški izraz in znamenje narodnostne pripadnosti.
Vojna jih je iztrgala iz dijaškega sveta
Zgodba Savinje je pomembna tudi zato, ker predstavlja začetek poti generacije, ki jo je prva svetovna vojna nenadoma iztrgala iz dijaškega sveta. Mladi so morali iz šolskih klopi stopiti v obdobje vojne in velikih političnih sprememb.
Prav zato je mogoče Savinjо razumeti kot simbol mladosti neke generacije: kot prostor, v katerem so mladi najprej sanjali, pisali in razmišljali o slovenski besedi, nato so se morali soočiti z vojno in njenimi posledicami.
Tudi Maister je moral zapustiti Celje. 7. decembra 1914 je bil premeščen v Maribor. Njegov vpliv na mlade celjske gimnazijce je ostal trajen. Kasneje se je z nekaterimi ponovno srečal v času bojev za severno mejo.
Srečko Maček
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
