##IMAGE-2554111##

To soboto je dvorana Doma krajanov na Razborju gostila starosto slovenske kulture Cirila Zlobca. Večer je potekal v okviru 64. Razborskega večera, ki ga Razbor prireja že 13. sezono. V likovnem delu večera so na povabilo Rudija Stoparja gostovali udeleženci mednarodnega slikarskega in kiparskega srečanja Utripi ustvarjanja – Lokavec 2010, glasbeno pa so večer popestrili Fantje z Razborja ter Andrej in Julija Stopar iz Glasbenega centra Edgar Willems Ljubljana.

Zbranim v dvorani se je pridružil sevniški župan Srečko Ocvirk s soprogo ter številni drugi povabljenci in domačini, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička.

Z uvodnimi mislimi in verzi Prešernove Elegije svojim rojakom, ki jih je položil na srce dramski igralec Tone Kuntner v radijskem pogovoru ob lanskem prazniku kulture, je skoraj šestinosemdesetletnega pesnika publiki predstavila Mojca Petrovčič: »… da bi bili zvesti sebi, slovenstvu in domovini, da bi bili častni in ponosni državljani te države, ki jo po Cankarjevo po pravici lahko imenujemo nebesa pod Triglavom in da bi se tega dejstva, da resnično živimo v nebesih pod Triglavom, čim bolj zavedal.«

Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik in nekdanji politik, je prve pesmi objavljal že med vojno. Leta 1953 skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo svojo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki je do danes doživela številne ponatise. Sledile so številne druge pesniške zbirke, napisal pa je tudi nekaj pripovedniških del, med njimi pa je tudi delo Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko. Zadnja njegova pesniška stvaritev je izšla v lanskem letu pod naslovom Tiho romanje k zadnji pesmi. Obe deli sta bili tudi osrednja nit večera.

Zbirka Tiho romanje k zadnji pesmi naj bi predstavljala lirski epitaf pesnika, sam Ciril Zlobec je bil namreč prepričan, da bo zbirka izšla po njegovi smrti. Pesmi mu je izsilila nepričakovana smrt hčerke. Zlobec o sebi pravi, da se je počutil kot polomljen kraški bor, ki je protinaravno še živ, njegova ljubezen do hčerke, ki se v pesniškem jeziku preslika v cvetočo češnjo, pa mu izvija bolečino. Avtor je sam prebral nekaj pesmi in zbrane nagovoril s svojo življenjsko izpovedjo. V pesniškem jeziku prevedeni eros-tanatos zbirke, tako preplavi v preprostem jeziku vsakdana nagon po ljubezni na eni strani in uničevanju na drugi, pesnik sam pa podoživlja svojo bolečino.

Rudija Stoparja poznamo po neizmerni ustvarjalnosti tako v umetniških delih, kakor tudi v pesniški besedi. Njegovo kiparsko delo obsega čez 700 skulptur. V Lokavcu pod obronki Kamrice, so se tako na njegovo povabilo zbrali prijatelji – umetniki iz treh držav, ki so ta večer postavili na ogled svoja dela. Na domačiji Zagodetovih so v preteklem letu ustvarjali: zakonca Stanić, Lidija in Aco Zdenko Grgeljac iz Karlovca, Helmut Blažej iz Pliberka, Miroslav Župančič-Žup iz Okučanov, Erna Ferjanič iz Rogaške Slatine, Stane Gorjup iz Velenja, Drago Medved, iz Bele Cerkve pri Celju, Jože Svetina iz Zavodenj, Branka Pirc iz Krškega, Jerca Šantelj, Jože Teraž, Berni Pungerčič in Rudi Stopar iz Sevnice.

Glasbeni center Edgar Willems deluje pod okriljem Mednarodnega društva Edgar Willems, ki ima v evropskem kulturnem prostoru izjemno bogato 40-letno zgodovino. Osnovna dejavnost šole je izvajanje dveh lastnih vzgojno-izobraževalnih programov za otroke in mladino. Po sklepu Strokovnega sveta RS oba programa ustrezata merilom, ki so predvideni za podelitev naslova glasbene vzgojno izobraževalne ustanove. 

Med udeleženci večera so bili gostje iz bližnje in daljne okolice, večer pa je minil čustveno poln, s ponosom do slovenstva in spoštovanjem do klenega pesnika s Krasa. 

Ob že tradicionalnem druženju ob hrani in pijači v spodnjih prostorih Doma krajanov so se zbrani razšli s povabilom na naslednji razborski večer v mesecu marcu, ko bo Razbor gostil Ivana Sivca, pisatelja, publicista in popotnika, vsem znanega po zimzelenih melodijah kot so Žametne vrtnice, Srečno, mlada Slovenija, Kjer lastovke gnezdijo itn.. 

KŠTD Blaž Jurko, Razbor