Je na sliki Julija ali pa je slikar le slikal enake obraze?
Ko je restavrator Viktor Povše leta 2000 dobil v roke sliko svete Magdalene, rdečelase svetnice v značilni pozi z zabuhlimi objokanimi očmi in z roko na lobanji, da jo očisti in poskrbi, da bo znova zažarela v vsem svojem sijaju, je ugotovil, da se pod sliko skriva druga slika. Radovednost mu ni dala miru, sliko je pogledal pod rentgenom in ugotovil, da se pod lobanjo skriva šop vrtnic in pod ustnicami druge ustnice.
Ko je prepričal lastnike slike, da so mu dovolili poseg, se je slike pod binokularnim mikroskopom lotil z dvomilimetrskim vidia nožem. Pod sv. Magdaleno odkril sliko dekleta, ki se mu je zdela na moč podobna Prešernovi muzi, Primičevi Juliji, po več slogovnih značilnostih sodeč pa naj bi slika pripadala ljubljanskemu slikarju Matevžu Langusu, ki je naslikal edina doslej znana in ohranjena portreta Primičeve Julije, enega iz otroštva skupaj z bratcem in drugega v beli obleki z modrim šalom, po kateri Slovenci najbolj poznamo žensko, v katero naj bi se zaljubil France Prešeren in ji posvetil sonetni venec.
Da slika dejansko pripada slikarju Matevžu Langusu, je potrdil tudi dr. Emilijan Cevc, največji poznavalec Langusa, to pa je bil zelo močan argument v dokazovanju, da je na sliki Julija. Šlo naj bi namreč za sliko, ki jo v sonetu posvečenem Matevžu Langusu Marsktéri romar gre v Rim, v Kompostélje opeva Prešeren:
Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,
Al tje, kjer svet' Antón Jezusa varje,
Trsat obiše, al svete Lušarje
Enkrát v življenji, al Marijno Celje.
V podobah gledat hrepeni veselje
Življenja rajskega. Sled sence zarje
Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje
Ljubezni verne ohladi mu želje.
Ah, tak podobo gledat me device,
Nebeške nje lepote senco, sanje
Goljufne, v kterih komej sled resnice,
Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;
Srce obupa manj moré pušíce,
Ur krajši tek, tam milši prs zdihvánje.
Lastnica dr. Helena Lenasi je sliko pred kratkim donirala Dolenjskemu muzeju, kjer bo ostala v hrambi v stalni zbirki najmanj štiri leta. Ob donaciji so sinoči v Jakčevem domu soočili mnenja treh strokovnjakov, da bi našli odgovor na vprašanje, ali gre pri tej sliki res za tretji portret Julije Primic.
Celjski restavrator Viktor Povše, med drugim tudi nekdanji novomeški gimnazijec, rojen pa v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, je prepričan, da je na sliki Primičeva Julija, precej bolj previdna pri tem pa je višja kustosinja Narodne galerije Kristina Preininger, ki je sinoči v Jakčevem domu nekoliko podrobneje predstavila tako življenje kot tudi dela Matevža Langusa, med drugim tudi več ženskih portretov, na katerih so si ženski obrazi precej podobni oziroma so precej podobni obrazu njegove žene Ane, kar velja tudi za dekle na obravnavani sliki. Preiningerjeva je potrdila, da je sliko zagotovo naslikal Langus in da obstaja možnost, da bi na sliki bila tudi Julija, a si tega ne upa z gotovostjo trditi.
Slike se je s sodobnimi subjektivnimi in računalniškimi metodami prepoznavanja lotil tudi kriminalistični strokovnjak in sodni izvedenec Gregor Kovač. Primerjal je oba znana portreta Julije Primic s podobo dekleta na sliki in ugotovil številne podobnosti, da so poteze oči na vseh treh portretih enake, da je enaka tudi podoba nosu, uhljev, da so podobna tudi usta, enake so tudi linije oči - ušesa. Pri medsebojni analizi vseh treh slik z računalniško aplikacijo je pri primerjavi obrazov obeh odraslih podob prišel do izida 0,97998, kar kaže na veliko verjetnost, da sta na slikah podobi iste ženske, vendar dodal, da ta izid ne pomeni 98-odstotne verjetnosti. Ne glede na vse Kovač ne more povsem z gotovostjo trditi, da gre za portret iste osebe, saj obstaja možnost, da so podobnosti vzrok slikarjevega sloga slikanja ženskih obrazov, Matevž Langus pa le ni bil nek veliki mojster.
Tako vprašanje identitete dekleta na Langusovi sliki še vedno ostaja odprto. Verjetnost, da je na sliki res Julija Primic v svojih dekliških letih, torej iz časa, v katerem naj bi se vanjo zaljubil Prešeren, je velika. Slika naj bi nastala v času žalovanja za Julijinim bratom. Starši so se, ker je bila tudi Julija slabega zdravja, bali, da bo tudi ona umrla, zato so naročili njen portret. ker naj bi postala slika s Prešernovim sonetom, posvečenim Matevžu Langusu in kasneje s sonetnim vencem, posvečenem Juliji, onečaščena, bi lahko zahtevali naj jo preslika, ali pa so zahtevali, naj jo uniči, a ker slikarska platna niso bila ravno poceni, Langus pa ne bogat, je Julijino sliko enostavno preslikal.
Dvom v identiteto dekleta na Langusovi sliki zanimanje zanjo le še povečuje in z gotovostjo lahko trdimo, da slika tudi zaradi tega ne bo pristala v kakšnem "zaprašenem" depoju, ampak bo ostala dostopna za ogled in ugotavljanje, ali je na njej res prava Julija Primic, ki je po poroki kot pl. Scheuchenstuelova živela in umrla v Novem mestu in je v Šmihelu tudi pokopana, tako da jo imamo Novomeščani tudi za svojo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
