FOTO: Ljudska pesem ne bo šla v pozabo
V šentrupertski osnovni šoli je včeraj odmevalo ljudsko petje. Domači vaški pevci, ki delujejo kot sekcija Društva Mavrica Šentrupert, so pripravili že 14. srečanje ljudskih pevcev in godcev, na katerem je nastopilo sedem skupin.
Srečanja, ki ga je povezovala Darja Krivec, so se udeležili: Vaški pevci iz Šentruperta, Ljudski pevci in godci iz Trebelnega - sekcija KUD Emil Adamič Mokronog, Fantje z Žusma, Konovski štrajharji, ljudske pevke Rosa iz Zabukovja pri Sevnici, skupina Čebelice iz Mirne Peči in ljudski pevci Stolpnik Loče, na harmoniko pa je zaigral Darko Štamcar. Kot so dejali številni nastopajoči, so takšna srečanja v prvi vrsti namenjena druženju, z njimi ohranjajo ljudsko pesem, obenem pa pevci slišijo tudi druge, kako pojejo, in se lahko marsikaj drug od drugega naučijo.
Včasih je ljudska pesem odmevala po vaseh ob raznih kmečkih opravilih. »Ko so denimo ljudje okopavali vinograd, se je zbralo večje število ljudi in, ko je bil »likof«, so se usedli ter kakšno zapeli. Podobno je bil ob mlatenju žitaric ali pri košnji trave. Danes teh del ni več, ker so jih večinoma nadomestili stroji, ki pa ne znajo peti,« pravi Maks Kurent, vodja Društva Mavrica.
Na vprašanje, ali bo ljudsko petje preživelo, pravi, da smo lahko optimistični, saj imajo v njihovi skupini, ki šteje devet članov, kar nekaj mlajših pevcev. Vsak četrtek se dobijo na vajah, veliko nastopajo po različnih krajih, izdali so že dve pesmarici, pred izidom pa je tudi že njihova četrta plošča. Prepevajo splošne ljudske pesmi, nekaj pa imajo tudi lastnih.
Da bi se ljudsko petje ohranilo, si prizadevajo tudi pevci in godci s Trebelnega. Kot pravi vodja skupine Silva Metelko, se je na Trebelnem včasih veliko več pelo in igralo na različnih prireditvah, predvsem pa doma, ko so bila na vrsti kmečka opravila. »Pri nas doma je oče igral in pel. Otroci smo z glasbo gor zrasli in zdaj skušamo to prenašati na druge,« pravi Metelkova. Tudi njihova skupina se dobiva najmanj enkrat tedensko, vsako leto pa pripravijo odmeven koncert, na katerega povabijo ljudske pevce od vsepovsod. »Ljudsko petje je petje iz srca, je doživeto in vanj se moraš vživeti,« še dodaja.
Njihov sinočnji nastop je bil nekaj posebnega, saj pri petju uporabljajo zanimive inštrumente. Tako so v roki držali grablje, koso, škaf bas in drugo. »Ko je oče včasih zaigral na harmoniko, smo ostali poprijeli za kakšno kmečko orodje in z njim nekaj počeli, samo da je bil zvok. To skušamo prikazati tudi danes,« pove Metelkova.
Na koncu srečanja so vse skupine skupaj zapele še pesem Kadar boš na rajžo šel.
