Etnološka razstava Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti do testenega ptička
Etnološka razstava Od svinje do votivnega prašička, od rečnih poti do testenega ptička v Posavskem muzeju Brežice poudarja nekatere od poglavitnih značilnosti Posavja: življenje z reko Savo, tesarstvo, vinogradništvo, sodarstvo in prašičerejo. Za nameček pa še, kar je polepšalo vsakdanje življenje, kar je dajalo in daje vsakdanjemu življenju veselje in vse praznično: počitek, sprostitev in obhajanje praznikov s poudarkom na predmetnih pričah nekdanjih načinih praznovanj in ženitovanj.
Vsebina razstave je podkrepljena s številnimi predmeti iz vsakdanjega delovnega in prazničnega življenja Posavcev, 16 besedilnimi panoji, fotografskimi povečavami, z najbolj značilnimi navedki iz življenja posameznikov, zvočnimi zapisi o Telebi, jedeh za poroko in martinovanju. Na ogled so filmi o toku reke Save pri Radečah, Sevnici, Krškem in Brežicah ter o toku Save in brodovih pri Mostecu in Medsavah na Hrvaškem, filmi Savski kolnarji, Ženitovanjska pletenica, Hvalnica bizeljskemu ajdovemu kolaču in pričevanja o brodarstvu. V razstavo so v sliki, govorjeni besedi in filmu vtkane tri enote žive kulturne dediščine, pripravljene za vpis v Register žive kulturne dediščine Slovenije: Brod na Mostecu, Ženitovanjska pletenica v obliki srca in Kapelska godba oz. Pihalni orkester Kapele, ki je že vpisan v Register (žive kulturne dediščine). Vse tri imajo tudi danes živo vlogo v vsakdanjem in prazničnem življenju: z moš(č)anskim brodom se še vedno lahko vsak dan od zore do mraka prevažamo s Štajerske na Kranjsko in nazaj, prebudi nas prvomajska budnica kapelske godbe na pihala in jo, 165-letno, v živo poslušamo še večkrat med letom. Za praznično vzdušje si spečemo ali naročimo srčevo pletenico s testenimi okraski iz rastlinskega in živalskega sveta, ki nas spomnijo na to, da sta kultura in narava neločljivi splet. Tako kot Sava.
Kar je skupno celotnemu Posavju in po čemer ima Posavje tudi ime, je savski vodotok. Po Savi so do izgraditve železniške proge Zidani Most–Zagreb leta 1862 v obeh smereh tovore vozile savske ladje, dolge do 30 metrov. Po toku navzgor so jih z debelimi konopljenimi vrvmi vlekli možje in voli. Na razstavi je ena od takšnih vrvi, spletena iz 330 tankih vrvic, debela 6 cm in 103 metre dolga. Za ljudi ob Savi je bila vedno značilna njihova skrb za reko, preudarni so bili pri izkoriščanju njenih dobrin. Sava je prebivalce stoletja oskrbovala z ribami, lesom, s premogom, kamenjem, peskom in jim dajala kruh. Savo in druge posavske vodotoke so izkoriščali za preskrbo z vodo, napajanje in čiščenje živine, pranje perila in žita, pogon vodnih mlinov in brodov, za ribolov, čolnarjenje in kopanje, Savo med Radečami in Jesenicami ter dalje do kraja Medsave pri Samoborju pa še za nabiranje premoga. Razvijali so podedovana znanja in veščine v zvezi z rečnim prometom in s prečenjem rek, tudi Krke, Sotle in Mirne. Od številnih brodov v Posavju vozi samo še brod na Mostecu, opustili pa so tudi izgradnjo lesenih delovnih čolnov, dolgih 6–10 metrov, kakršne so za delo uporabljali naši obsavski predniki. Na razstavi ga odlično ponazarja čoln, ki ga je izdelal Ivica Vrančić, hrvaški brodnik in čolnar iz Medsav, iz družine veščih izdelovalcev savskih čolnov – čolne sta izdelovala že Ivanov oče Petar in ded Štefan.
Na razstavi je urejen čisto pravi posavski vinograd, iz katerega se oglašajo pričevanja o strašnem bajeslovnem bitju Teleba, s katerim so starši plašili otroke, da ne bi hodili zobat grozdja v vinograd. V značilni svinjski ogradi predstavljamo krškopoljsko ali pasasto pasmo prašičev, edino avtohtono prašičjo pasmo v Sloveniji, občudujemo voščenega votivnega prašička in testenega ptička na ženitovanjski pletenici. V delu razstave o tesarstvu pa se lahko tudi preskusimo v skoblanju in rezbarjenju lesa.
Ob razstavi bomo pripravili raznovrstne programe, v decembru sta to dve javni vodstvi z avtorico razstave dr. Ivanko Počkar, tudi še v nedeljo, 20. 12., ob 15. uri. Program pa se bo nadaljeval vse do zaključka razstave z delavnicami, predstavitvami, vodstvi in drugimi aktivnostmi.
