Nik Jarh

»Zelo pomembno se mi zdi, da ima Celje kot primerno razvito srednjeevropsko mesto tudi svoj godalni orkester in tradicijo orkestrskega poustvarjanja,« je dejal dirigent Nenad Firšt. In dodal, da tako dobiva občinstvo priložnost spoznavati starejšo in novejšo klasično glasbo. To je pomembno zaradi vzgoje novega občinstva in tudi zaradi zadovoljevanja kulturnih potreb po bolj zapleteni glasbi, ki jo izvajajo večje zasedbe, je pojasnil.

Nik Jarh

Prvi koncert leta 1947

Celjski godalni orkester je bil ustanovljen 12. maja 1945 kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Ivana Cankarja. Dušan Sancin, profesor violine v glasbeni šoli v Celju, je zbral deset glasbenikov, ki so kmalu v polni Unionski dvorani zaigrali navdušeni množici. V začetku so nastopali predvsem na mitingih in drugih prireditvah, povezanih s koncem druge svetovne vojne, vendar so se hitro začeli pripravljati na koncertne nastope. Orkester je imel svoj prvi samostojni koncert 1. maja 1947. Po besedah Firšta so do danes ohranjeni nekateri dokumenti, ki pričajo o razvoju tega glasbenega sestava. »V 50. letih so celjski godalci igrali po vsej državi, gostovali so v Trstu, Zagrebu, tudi na različnih radijskih postajah. Na okrajnih, republiških in zveznih tekmovanjih so se uveljavili kot eden od najboljši ljubiteljskih sestavov v takratni novi Jugoslaviji.«

Nik Jarh

Kasneje so orkester vodili glasbeni učitelj Stanko Pojavnik ter profesorja Valter Ratej in Radovan Marvin. Od leta 1988 je na čelu godalnega orkestra Nenad Firšt. »Na čelu orkestra prav zelo veliko menjav ni bilo. Vsak dirigent je pustil svoj pečat in orkester se je kakovostno in številčno razvijal. Orkester ni miroval niti eno leto. Tudi epidemija koronavirusa nas ni ustavila. Ob prvi priložnosti, ko je bilo to možno, smo zaigrali, četudi z maskami,« je povedal.

Tovrstni sestavi so redki

Člani, ki igrajo v orkestru, imajo različne poklice. Nekaj jih je profesionalnih glasbenikov, nekaj jih uči v glasbenih šolah v regiji. Med njimi so tudi zdravniki, ekonomisti, farmacevti, novinarji, pravniki, učitelji in profesorji, v vrstah glasbenega sestava sta tudi duhovnik in duhovnica. »Vsi imajo odgovorne, zahtevne poklice. To, da ob tem najdejo še čas za poustvarjanje glasbe, je res nekaj izredno redkega. Igranje godalnih glasbil je zelo zahtevno. Potrebna so leta, preden je možno kaj kultiviranega zaigrati. Prav zato so ljubiteljski godalni sestavi v svetovnem merilu zelo redki,« je dejal Firšt. Pojasnil je, da zato po številčnosti tudi pri nas močno prevladujejo ljubiteljski pevski zbori in pihalni orkestri.

Nik Jarh

Da se je prav v Celju obdržal ljubiteljski godalni orkester, je prava redkost. Takšni sestavi so namreč redki tudi v svetovnem merilu. Nam najbližje deluje ljubiteljski godalni orkester v Zagrebu.

Nova skladba, posvečena orkestru

Celjski godalci so ob 80. obletnici pripravili program, ki sledi temeljnim usmeritvam tega glasbenega sestava. Krstno so izvedli skladbo Festa CGO, ki jo je za sestav, ki že štirideset let navdihuje njegovo življenjsko in glasbeno popotovanje, napisal Nenad Firšt. Kot je dejal, je skladba na trenutke energična, na trenutke pa umirjena in lirična – prav takšna, kot so značajsko različni vsi posamezniki, člani orkestra, ki ob svojih zahtevnih poklicih zmorejo tudi iskreno in predano služiti glasbi.

Firšt je v program uvrstil še dve temeljni deli za godalne ansamble, in sicer delo Serenata Notturna, ki ga je napisal Wolfgang Amadeus Mozart, in Serenado za godala, ki jo je ustvaril Benjamin Ipavec. »Slednja je verjetno eno najbolj znanih romantičnih del za tak sestav, Ipavec je ob tem še naš rojak, saj izvira iz Šentjurja.«

Povedal je še, da je v Celju in okolici veliko navdušencev nad klasično glasbo. »Naši koncerti so zelo dobro obiskani, imamo veliko abonentov, ljudi, ki nas nepretrgoma spremljajo. Želimo si še nekoliko več kritičnih poslušalcev, a glede na to, v kakšnem času živimo in kakšna je današnja pozornost, ki jo posvečamo nekoliko bolj zahtevnim vsebinam, nas obdobje postavlja pred nekaj izzivov. Mislim, da jim je orkester dobro kos.«