Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje so opozorili na pomen in motnje spanja pri odraslih. Spanje predstavlja pomemben del našega 24-urnega gibalnega cikla, v katerem se izmenjujejo tri oblike gibanja: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje moramo poiskati pravo ravnovesje med temi tremi aktivnostmi, ki druga na drugo vplivajo. Le dobra tretjina odraslih prebivalcev Slovenije dosega smernice za 24-urno gibalno vedenje. »Večina odraslih ljudi potrebuje med 7 in 9 ur spanja na noč. V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 priporočeno količino spanja dosega približno dve tretjini oz. 62,2  odstotka sodelujočih. Spanje je ob koncu tedna nekoliko daljše v vseh skupinah delovno aktivne populacije,« je povedala Lucija Ferš.

Če simptomi vztrajajo vsaj tri mesece, govorimo o kronični nespečnosti

Nespečnost predstavlja eno najpogostejših zdravstvenih težav današnjega časa in s tem tudi pomemben javnozdravstveni problem. Občasne simptome nespečnosti doživlja vsaj tretjina odraslih, pri 10 do 15 odstotkih ljudi pa so težave tako izrazite, da lahko govorimo o klinični motnji. Najpogosteje se nespečnost kaže v obliki težav z uspavanjem in kot pogosta nočna oz. prezgodnja jutranja prebujanja. Za postavitev diagnoze mora biti čas budnosti ponoči vsaj pol ure, težave pogoste (najmanj tri noči na teden), ob tem pa prisotne tudi dnevne posledice, kot so utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja ali slabša koncentracija. Če simptomi vztrajajo vsaj tri mesece, govorimo o kronični nespečnosti. Kronična nespečnost je povezana s slabšo kakovostjo življenja in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za duševno in telesno zdravje. Osebe z nespečnostjo pogosteje razvijejo tesnobne motnje ali depresijo, povečano je tudi tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave, zato sta zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje zelo pomembna. »Kadar pa nespečnost vztraja, se pojavlja večkrat na teden in pomembno vpliva na kakovost življenja, je najbolje poiskati strokovno pomoč. V skladu z evropskimi smernicami je prva izbira zdravljenja kronične nespečnosti kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost. Gre za varen, znanstveno utemeljen in učinkovit pristop, ki ljudem pomaga prepoznati in spremeniti vedenja in misli, ki vzdržujejo nespečnost, ob tem pa dolgoročno izboljšati kakovost spanja brez zdravil. Z ustreznimi ukrepi lahko nespečnost uspešno obvladujemo. Pravočasno ukrepanje ne pomeni le boljšega spanja, temveč tudi boljše duševno in telesno zdravje ter večjo kakovost življenja,« je poudarila klinična psihologinja doc. dr. Vita Štukovnik.

Pomembna zdravniška obravnava s pravilno postavitvijo diagnoze

Poznamo več kot 90 motenj spanja, poleg nespečnosti so najpogostejše še motnje dihanja in sindrom nemirnih nog. Kot poudarjajo v Centru za motnje spanja, v katerem delujejo priznani strokovnjaki z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami na področju medicine spanja, je izrednega pomena ustrezna zdravniška obravnava s pravilno postavitvijo diagnoze.

Motnje spanja obravnava zdravnik specialist s posebnimi znanji medicine spanja, ki se z bolnikom pogovori in ga klinično pregleda, izpolni ustrezne vprašalnike, opravi laboratorijske in druge diagnostične preiskave (npr. poligrafija, polisomnografija, test dnevne zaspanosti, aktimetrija) ter na podlagi rezultatov postavi diagnozo in svetuje ustrezno nadaljnje zdravljenje po evropskih kriterijih, v katerem je poleg osnovnih ukrepov vključeno zdravljenje z različnimi zdravili, dihalnim aparatom med spanjem (motnje dihanja v spanju), pri bolnikih z nespečnostjo pa tudi kognitivna vedenjska obravnava, ki jo izvajajo klinični psihologi,« je dodala prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.