##IMAGE-2220452##

Slovensko arheološko društvo (SAD), ki združuje slabih 200 slovenskih poklicnih in ljubiteljskih arheologinj in arheologov, je danes v Dolenjskem muzeju v Novem mestu podelilo letne nagrade in priznanja. Nagrado za življenjsko delo je dobila profesorica in članica slovenske akademije Biba Teržan, je povedala predsednica društva Irena Lazar.

Po besedah Lazarjeve je Teržanova prešla pot od asistentke na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, do Humboldtove štipendije in doktorata, ki je bil posvečen starejši železni dobi na slovenskem Štajerskem, preko profesur na Svobodni univerzi v Berlinu in ljubljanski Filozofski fakulteti vse do Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Tržanova je plodovita publicistka, mentorica, terenska raziskovalka in evropsko priznana strokovnjakinja za področje tako imenovanih prazgodovinskih kovinskih obdobij, predvsem starejše železne dobe, o njenem ugledu pa govori njena zajetna bibliografija, je pojasnila Lazarjeva.

Po besedah Lazarjeve lahko k nagradam, ki jih v Sloveniji podeljujejo znanstvenikom in strokovnjakom na področju humanistike, od leta 1996 prištejejo tudi nagrade in priznanja SAD, letos pa so poleg nagrade za življenjsko delo podelili še dve priznanji SAD.

Za razstavo Našli smo zaklad, podnaslovljeno O novčni zakladni najdbi iz Drnovega v Narodnem muzeju Slovenije sta priznanje prejela Alenka Miškec in Miran Pflaum, za raziskave in popularizacijo neolitskih kultur pa Alenka Tomaž z Inštituta za dediščino Sredozemlja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper Univerze na Primorskem.

Kot je dejala Lazarjeva, SAD združuje ljudi, ki se z arheologijo ukvarjajo poklicno in ljubiteljsko, temeljna naloga društva pa je večanje ugleda in spodbujanje razvoja slovenske arheološke vede. Z željo, da bi strokovno in laično javnost opozorili na pomembne in izjemne dosežke s področja arheologije, so se pri SAD pred trinajstimi leti odločili, da vsako leto javno nagradijo posameznike, ki z lastnim delom posebej izstopajo ali pa so bili v preteklem letu pri izvedbi različnih projektov izjemno uspešni.

Nagrada za življenjsko delo je namenjena posameznikom, je nadaljevala Lazarjeva, ki so presegli ožje slovenske okvire razumevanja znanstvenih in kulturnih vprašanj, z lastnim delom ter znanstvenimi dosežki pa so prispevali k razvoju in ugledu slovenske arheologije doma in na tujem.

Kot meni Lazarjeva, delo nagrajencev dokazuje, da ima SAD v svojih vrstah posameznike, vrhunske znanstvenike in humaniste, ki so lastno življenje in delo posvetili arheologiji, ob tem pa so nekateri morda ostali prezrti.