Na štali slike, na tržnici domači izdelki in pridelki
Včerajšnja sončna nedelja je bila v Pušl′cu Dolenjske, kot je Šentjanž poimenovan dr. Janez Evangelist Krek, v znamenju dveh dogodkov. Na Repovževi štali so odprli razstavo ArtEko Šentjanž 2014, na bližnjem trgu pa je potekala Šentjanška tržnica. Slednja je zamenjala v preteklosti tradicionalno bučariado, ki se med tamkajšnjimi prebivalci ni dobro prijela.
"Lani so se odločili, da z bučariado prenehamo, ohranili pa smo prireditev Šentjanška tržnica, ki je prej tri leta potekala skupaj z bučariado in seveda razstavo likovnikov, zbranih na ArtEko Šentjanž," je pojasnila Petra Majcen, predsednica v kraju zelo dejavnega turističnega društva.
Na letošnjem srečanju likovnikov ArtEko 2014 so se zbrali umetniki, ki so v duhu ustvarjalne reciklaže z raznolikimi umetninami opozorili na velikokrat brezbrižen odnos človeka do narave. Skupina osmih likovnih ustvarjalcev je tokrat ustvarjala v idiličnem okolju Felicijanove domačije v Peklu. V neokrnjeni naravi, v objemu potokov Pekel in Mrzli graben ter v neposredni bližini izvira stoletne vode so svoja umetniška videnja snovali Jože Šubic iz Maribora, Vladimir Leben in Ljubljane, Mojca Marija Vilar iz Domžal, Ana Žerjal iz Nove Gorice, Vesna Davidovič in Toni Vučajnk iz Dobove, Matic Svažič iz Sevnice in kot umetniška vodja ter soorganizatorka z Zavodom Qra Jerca Šantej iz Sevnice.
Rdeča nit letošnjega ArtEka je bila, kot se za »eko art« spodobi, ustvarjalna reciklaža, s čimer se je srečanje pod okriljem Turističnega društva Šentjanž, Zavoda QRA iz Sevnice in Turistične zveze občine Sevnica tako razvilo v pravo likovno manifestacijo, ki si predvsem prizadeva postati shajališče za umetnike, katerim ni vseeno za usodo našega planeta. Omenjena načela zagovarja tudi publicist in okoljevarstvenik Anton Komat, se je udeležil tudi včerajšnje otvoritve razstave.
Umetniška dela, nastala na zadnjih dveh ArtEkih Šentjanž , si bo sicer mogoče ogledati tudi 16. oktobra na otvoritvi razstave v Mosconovi galeriji na sevniškem gradu.
