© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Kam bo šla divjad, ko bodo HE zgrajene?


lokalno
14. 7. 2008, 00.00
Posodobljeno
15:12
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

lovska_zveza_posavje_tiskovkajulij08.jpg
Današnja novinarska konferenca

##IMAGE-2228941##

Zveza lovskih družin Posavja je dala leta 2004 v zvezi z gradnjo savskih hidroelektrarn pobudo za izdelavo ocene vplivov gradnje na življenjski prostor divjadi. Poslali so jo občinam Brežice in Krško ter Lovski zvezi Slovenije, lovskemu inšpektorju in Zavodu za gozdove. Do danes niso dobili odgovora, zato je predsednik zveze 25. lovskih družin v Posavju in njenih 1.150 članov, Miha Molan,  vsebino pobude predstavil na današnji novinarski konferenci. Gre za opozorilo pripravljalcu državnih lokacijskih načrtov za elektrarne, investitorju in izvajalcem, naj se držijo zakona.

Zakon o divjadi in lovstvu  zahteva v tako velikih posegih v prostor tolikšno zavarovanje, da lahko ptice gnezdijo, prosta divjad pa ima dostop in izhod iz reke. To pomeni, da Sava od Zidanega mosta do Mokric ne sme postati kanal, ampak mora postati en breg spet poraščen. Sečnja drevja na brežinah pa je v času gnezdenja med 1. marcem do avgusta prepovedana. Vodno korito, ki bo obdano s strmimi stenami, mora imeti na primernih mestih urejene izhode za divjad.

Posavski lovci ocenjujejo, da bi s temi minimalnimi, zakonsko obveznimi ukrepi, omilili posledice spreminjanja okolja za prosto živeče živali in bi ohranili biotsko pestrost ob Savi. S tem ne želijo onemogočiti ali oteževati gradnje elektrarn, vendar se naj investitor drži zakonskih obveznosti o divjadi in lovstvu, poudarjajo.

Tudi Hrvoje Teo Oršanič iz Območne enote Zavoda za gozdove in svetnik Občine Brežice se pridružuje posavskim lovcem v skrbi za ohranitev vsaj dela naravnega okolja za ptice in divjad pri gradnji savskih elektrarn kot največjem slovenskem posegu v prostor.

Hidroelektrarna Brežice bo kot peta v verigi z Vrhovim prinesla 460 hektarjev odprte vodne površine. Pod vodo bo cela Vrbina. Kot nadomestni habitat je sicer v osnutku prostorskega načrta predviden polotok in otok. Oršanič opozarja, da rešitev ni dobra, saj je en habitat hkrati namenjen še za rekreacijo, kar izniči pogoje za mirno gnezdenje ptic. Zavod za varstvo narave ni dal soglasja k osnutku državnega prostorskega načrta za brežiško elektrarno, menda pa bo sprožil tudi pravni postopek za varstvo naravne dediščine, kar je prvi primer pri nas. Oršanič izhoda tožbe ne želi napovedovati in dvomi, da bi bila gradnja elektrarn ustavljena.

orsanic_julij08.mp3

Hrvaoje T. Oršanič


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.